Najštevilnejši sindikat v državi stopnjuje pritisk

Zadnja leta strm padec izdatkov za vzgoji in izobraževanje, zaradi česar je v teh poklicih malo mladih, opozarja Sviz.

pet, 01.12.2017, 06:00

Po desetletju odpravljene anomalije


Vlada je včeraj sprejela uredbo, s katero je odpravila plačne anomalije približno 2400 ravnateljev ter njihovih pomočnikov, direktorjev in tajnikov. Skupna vrednost tega popravka znaša 8,8 milijona evrov in se v dveh tretjinah nanaša na področje šolstva in vzgoje. 

»Položaj ravnateljev se končno ureja. Smo edinstveni primer v evropskem prostoru, kjer plače zaposlenih presegajo plače ravnateljev in direktorjev,« je potarnala Breda Forjanič, predsednica združenja ravnateljev vrtcev. S tem se je strinjal Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol, ki je pojasnil, da so ravnatelji na plačni lestvici uvrščeni v spodnjih 20 odstotkov, pri čemer so njihova dela nesorazmerna in neprimerljiva z večino drugih direktorjev javnih zavodov. 

Sistemske anomalije sicer izhajajo že iz leta 2006, vendar jih dosedanje vlade niso uspele odpraviti, je spomnila ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Odslej bo bistveno bolj jasno, kako se določi plačna uvrstitev ravnateljev - in sicer glede na zahtevnost dela in število enot, ki jih vodijo, pa je pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Vlada je imela uredbo na mizi že pred dvema tednoma, a jo je umaknila, saj sta ji nasprotovali koalicijski partnerici SD in Desus, ki sta proti njej glasovali tudi včeraj. 

Ljubljana – Dokler vlada ne bo odgovorila na Svizove stavkovne zahteve, jih v sindikatu nočejo podrobneje pojasnjevati. Zvišanje učiteljskih plač in plač drugih strokovnih delavcev v izobraževanju pričakujejo v okviru desetih odstotkov, kolikor zaostajajo do drugih primerljivih poklicev.

Šolniki posebej zahtevajo še ustrezno vrednotenje razredniškega dela, ki ga imajo za posebno težko pedagoško delo, zato bodo za opravljanje razredniških opravil zahtevali posebno delovno mesto, ki bo nagrajeno bolje od običajnega učiteljskega delovnega mesta, je včeraj povedal Branimir Štukelj, glavni tajnik najštevilnejšega, 37.700-članskega sindikata v državi. V svojem boju bodo posebej izpostavili še univerzitetne učitelje, ki so v primerjavi s kolegi iz evropskih držav med najslabše plačanimi.

Obregnil se je tudi ob druge anomalije, denimo, zakaj premier Miro Cerar med prioritetna področja v proračunu za leto 2018 ni uvrstil izobraževanja. »Enopomensko dejstvo, ki ga ugotavljajo tako mednarodne organizacije kot tudi domače analize, je, da je delež zanj v tej državi padel bolj v katerikoli drugi – od leta 2008 do 2013 z 5,3 odstotka na 4,6 odstotka bruto družbenega proizvoda,« je navedel. Medtem se je delež za javne storitve povišal za 24 odstotkov, za izobraževanje pa padel za 12.

Vse manj mladih učiteljev

Poleg tega v Sloveniji v zadnjih letih pada delež učiteljev, mlajših od 30 let, kar zanj niti ni presenetljivo, saj učitelj, ki zaključi fakulteto in opravi strokovni izpit, za svoje delo prejme borih 926 evrov neto. Ne glede na to učenci in dijaki s svojim znanjem dosegajo zavidljive rezultate: na vseh ključnih področjih – matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti – celo presegajo povprečje razvitih držav. Zato se je Štrukelj vprašal, ali ni prav ustrezno in kakovostno izobraževanje ključnega pomena za gospodarsko stabilnost in rast.

                                        Maja Makovec Brenčič. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Pristojna ministrica Maja Makovec Brenčič je že pred dvema tednoma, ko se je začelo omenjati stavko, sporočila, da v določeni meri razume sindikalne pozive, saj so se sredstva za izobraževanje in znanost od leta 2010 ves čas zmanjševala; padanje so zaustavili komaj v tem mandatu. Hkrati pa teh predčasnih pozivov ne razume, saj njihove zahteve še vedno obravnavajo.

Zdravniki molčijo, gasilci podpirajo

Vlada pa ima odprtih še nekaj potencialnih front, saj še vedno ni zaključila pogajanj s sindikati javnega sektorja. Pogajanja o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom in tista, ki sledijo dvigu zdravniških plač, so vodili ločeno. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da so stavkovne zahteve učiteljev nepotrebne, saj da so na ta pogajanja že pristali, vendar menijo, da ločena pogajanja za eno področje niso potrebna.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin včeraj napovedi Svizove stavke ni želel komentirati, glede lastnih pogajanj z vlado pa pričakuje, da se bodo prihodnji teden pogovarjali glede variabilnega nagrajevanja, saj si želijo, da bi to zaživelo zlasti na sekundarni ravni.

                                                          David Švarc. Foto: Mavric Pivk/Delo

Sekretar sindikata poklicnih gasilcev David Švarc je v imenu sindikata dejal, da stavko absolutno podpirajo. »Vlada je s skritimi pogajanji, ločenimi, predvsem z zdravniki, zadevo močno zakomplicirala. Sindikati si želimo ohraniti razmerja, ki so do sedaj veljala in zato ne bomo dopustili, da bi določene skupine privilegirali na tak način. Podpiramo prizadevanja za dvig učiteljskih plač.«

Gasilci bodo danes na vladi podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, kar je osnova za nadaljnja pogajanja znotraj kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva. Pričakujejo, da bo dosežen kvorum podpisov in da se bodo v prvi polovici decembra pogajanja med sindikatom in vlado zaključijo v smeri odprave plačnih anomalij. Če pa ta ne bodo uspešna, bodo tudi sami šli ne le v napoved, ampak v izvedbo stavke, je napovedal Švarc.

Prijavi sovražni govor