Tiskane izdaje
Ljubljana – Dokler vlada ne bo odgovorila na Svizove stavkovne zahteve, jih v sindikatu nočejo podrobneje pojasnjevati. Zvišanje učiteljskih plač in plač drugih strokovnih delavcev v izobraževanju pričakujejo v okviru desetih odstotkov, kolikor zaostajajo do drugih primerljivih poklicev.
Šolniki posebej zahtevajo še ustrezno vrednotenje razredniškega dela, ki ga imajo za posebno težko pedagoško delo, zato bodo za opravljanje razredniških opravil zahtevali posebno delovno mesto, ki bo nagrajeno bolje od običajnega učiteljskega delovnega mesta, je včeraj povedal Branimir Štukelj, glavni tajnik najštevilnejšega, 37.700-članskega sindikata v državi. V svojem boju bodo posebej izpostavili še univerzitetne učitelje, ki so v primerjavi s kolegi iz evropskih držav med najslabše plačanimi.
Obregnil se je tudi ob druge anomalije, denimo, zakaj premier Miro Cerar med prioritetna področja v proračunu za leto 2018 ni uvrstil izobraževanja. »Enopomensko dejstvo, ki ga ugotavljajo tako mednarodne organizacije kot tudi domače analize, je, da je delež zanj v tej državi padel bolj v katerikoli drugi – od leta 2008 do 2013 z 5,3 odstotka na 4,6 odstotka bruto družbenega proizvoda,« je navedel. Medtem se je delež za javne storitve povišal za 24 odstotkov, za izobraževanje pa padel za 12.
Vse manj mladih učiteljev
Poleg tega v Sloveniji v zadnjih letih pada delež učiteljev, mlajših od 30 let, kar zanj niti ni presenetljivo, saj učitelj, ki zaključi fakulteto in opravi strokovni izpit, za svoje delo prejme borih 926 evrov neto. Ne glede na to učenci in dijaki s svojim znanjem dosegajo zavidljive rezultate: na vseh ključnih področjih – matematiki, naravoslovju in bralni pismenosti – celo presegajo povprečje razvitih držav. Zato se je Štrukelj vprašal, ali ni prav ustrezno in kakovostno izobraževanje ključnega pomena za gospodarsko stabilnost in rast.
Maja Makovec Brenčič. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Pristojna ministrica Maja Makovec Brenčič je že pred dvema tednoma, ko se je začelo omenjati stavko, sporočila, da v določeni meri razume sindikalne pozive, saj so se sredstva za izobraževanje in znanost od leta 2010 ves čas zmanjševala; padanje so zaustavili komaj v tem mandatu. Hkrati pa teh predčasnih pozivov ne razume, saj njihove zahteve še vedno obravnavajo.
Zdravniki molčijo, gasilci podpirajo
Vlada pa ima odprtih še nekaj potencialnih front, saj še vedno ni zaključila pogajanj s sindikati javnega sektorja. Pogajanja o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom in tista, ki sledijo dvigu zdravniških plač, so vodili ločeno. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da so stavkovne zahteve učiteljev nepotrebne, saj da so na ta pogajanja že pristali, vendar menijo, da ločena pogajanja za eno področje niso potrebna.
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin včeraj napovedi Svizove stavke ni želel komentirati, glede lastnih pogajanj z vlado pa pričakuje, da se bodo prihodnji teden pogovarjali glede variabilnega nagrajevanja, saj si želijo, da bi to zaživelo zlasti na sekundarni ravni.
David Švarc. Foto: Mavric Pivk/Delo
Sekretar sindikata poklicnih gasilcev David Švarc je v imenu sindikata dejal, da stavko absolutno podpirajo. »Vlada je s skritimi pogajanji, ločenimi, predvsem z zdravniki, zadevo močno zakomplicirala. Sindikati si želimo ohraniti razmerja, ki so do sedaj veljala in zato ne bomo dopustili, da bi določene skupine privilegirali na tak način. Podpiramo prizadevanja za dvig učiteljskih plač.«
Gasilci bodo danes na vladi podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, kar je osnova za nadaljnja pogajanja znotraj kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva. Pričakujejo, da bo dosežen kvorum podpisov in da se bodo v prvi polovici decembra pogajanja med sindikatom in vlado zaključijo v smeri odprave plačnih anomalij. Če pa ta ne bodo uspešna, bodo tudi sami šli ne le v napoved, ampak v izvedbo stavke, je napovedal Švarc.
