Tiskane izdaje
Po besedah Sanje Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus se praksa volonterskih oziroma neplačanih pripravništev v Sloveniji nadaljuje tudi pod novo vlado in to kljub temu, da je koalicija v svoji koalicijski pogodbi zapisala, da so neplačana pripravništva in prakse, posebej tam, kjer so obvezne, nedopustne.
Po besedah Leban Trojarjeve je podatke o tem, koliko je volonterskih pripravništev, nemogoče zbrati, saj o tem ne obstaja nobena evidenca. Po podatkih, ki so jih uspeli dobiti, se največ tovrstnega dela sicer opravi v javnem sektorju, predvsem na ministrstvih, šolah, vrtcih, muzejih, skladih, predstavništvih Slovenije v EU in v finančni upravi.
Največ tovrstnih pripravništev imajo po podatkih obeh organizacij na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v zadnjih treh letih povprečno 200 v osnovnih šolah in 50 v vrtcih), medtem ko jim ministrstvo za zdravje, kjer naj bi bilo tovrstnih pripravništev prav tako veliko, podatkov še vedno ni posredovalo.
Nekoliko manj, pa še vedno precej, je tovrstnega dela tudi v zasebnem sektorju, predvsem v odvetniških pisarnah in arhitekturnih birojih. »Pri tem ne gre za to, da bi mladi kuhali kavo, kot si kdo predstavlja, ampak opravljajo polno delo v obsegu osmih ur, ki bi ga sicer opravila redno zaposlena oseba,« opozarja Leban Trojarjeva.
V javni upravi po besedah Leban Trojarjeve večinoma izkoriščajo dejstvo, da morajo mladi pripravništvo opraviti zato, da lahko pristopijo k strokovnemu izpitu, ki je pogoj za zaposlitev, nato pa službe tako ali tako ne dobijo, saj je zaposlovanje v javni upravi omejeno. V zasebnem sektorju pa gre po njeni oceni »za čisto delo na črno«, saj pravne podlage za tako delo v tem sektorju ni.
Tudi mladi si tovrstnih praks ne upajo prijavljati, saj se ne želijo izpostavljati. Leban Trojarjeva zato poudarja, da je treba mlade ozaveščati, da ni v redu, da morajo opravljati iste delovne naloge kot nekdo drug brez plačila.
V MSS po besedah Teje Jarc ocenjujejo, da je volontersko pripravništvo novodobna oblika suženjstva, kjer mladi delajo brezplačno, »kar je popolnoma nesprejemljivo«.
Kot pravi, so državo že večkrat pozvali, naj težavo uredi sistemsko, a se do zdaj to ni zgodilo. Težave po njenih besedah očitno ne bo uredila niti shema Jamstvo za mlade, ki naj subvencionirala tovrstna pripravništva, saj se večino tovrstnega dela opravlja v javnem sektorju, za katerega pa subvencioniranje ni mogoče.
Zaradi vsega navedenega v MSS in omenjenem sindikatu državo pozivajo, naj se s spremembami zakonodaje vsa neplačana pripravništva prepove, hkrati pa pripravi shemo plačanih pripravništev za poklice, kjer je pripravništvo obvezno. Pristojne službe tudi pozivajo, da poostrijo nadzor nad vsemi oblikami neplačanega dela, predvsem v zasebnem sektorju.
Pričakujejo tudi, da bo predsednik vlade na to temo sklical sestanek vseh deležnikov.
