Otroci morajo brati linearno in izbirno

Ljubljana – Pod vplivom digitalnih medijev se je poleg linearnega načina branja razvilo še izbirno branje, pri katerem bralec preskakuje z ene spletne strani na drugo in ne ostaja več v le enem dokumentu. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba otroke navaditi na oba načina branja, obenem pa jih spoznati s temelji vizualnih informacij, saj te postajajo vse pomembnejše.

Devetletno osnovnošolsko izobraževanje je v učnem načrtu razdeljeno na tri vzgojno-izobraževalna obdobja. V prvem je pouk slovenščine usmerjen v proces opismenjevanja, ki mora biti individualizirano. Učenci začnejo samostojno brati, ko je njihova bralna zmožnost enkrat že avtomatizirana, pravi Barbara Petkovšek z Zavoda RS za šolstvo.

Strokovnjakinja za mladinsko književnost dr. Dragica Haramija je prepričana, da je pozornost treba usmerjati v opolnomočenje staršev, da bi družinsko pismenost, ki je posebno pomembna v otrokovem predbralnem obdobju, res sistematično razvijali. Pravi, da se pismenost prenaša medgeneracijsko: z glasnim branjem otrokom, s tem, da otroci vidijo odrasle brati in da imajo na razpolago kakovostno bralno gradivo.

Pomembno je poznati besedni in ilustrativni kod sporočanja

Kot smo pisali, je knjižničarka Osnovne šole dr. Vita Kraigherja Maja Nagode Miklič opazila, da se je zaradi digitalnega okolja povečala izposoja poučnih knjig. Na to imajo vpliv predvsem poljudnoznanstvene televizijske oddaje. Da se bralne navade spreminjajo, opozarja tudi Haramijeva. A ne verjame, da so digitalni mediji konkurenca knjigi, gre bolj za simbiozo izbire nosilca vsebine. Zaradi vpliva digitalizacije se je poleg linearnega branja uveljavil način izbirnega branja, pri katerem se bralec premika od ene spletne strani do druge.

Sodobni otroci morajo poleg obeh načinov branja poznati tudi temelje vizualnih informacij, ugotavlja Haramijeva: »Multimodalnost knjižnega gradiva, pa naj bo tiskano ali elektronsko, pomeni, da bralec upošteva oba koda sporočanja, besednega in ilustrativnega, ter sestavlja pomene na podlagi obeh. Dober uvid v celostno branje literature je slikanica, saj se v kakovostni slikanici pripoved razvija na obeh sporočanjskih kodih in posledično s sestavljanjem pomenov.« Kot primer dobre multimedijske slikanice navaja vsem znanega Mačka Murija avtorja Kajetana Koviča, ki vključuje besedilo, ilustracije in glasbo.

Največje zanimanje pri mladih še vedno vzbujajo vsebine, s katerimi se lahko poistovetijo, pomembni pa so jim tudi drugi dejavniki, kot so ilustracije, format knjige, izbrana pisava in barve.

»Branje mora biti vrednota«

Čeprav bi marsikdo pričakoval drugače, Haramijeva pojasnjuje, da danes beremo več kot včasih, ker je branje postalo vsakodnevna samoumevna dejavnost, ki se je ne zavedamo – denimo ko beremo navodila ali prepoznavamo prometne znake. Tudi zadnji rezultati PISE iz leta 2015 kažejo, da se bralna pismenost izboljšuje. »Branje je vrednota, mora biti vrednota, saj z branjem dostopamo do vsega znanja tega sveta,« je prepričana Haramijeva.

Kljub temu bi za bralno pismenost lahko storili več: »Treba je vzpostaviti inkluzivni odnos do branja pri ranljivih skupinah prebivalstva, kamor spadajo ljudje s posebnimi potrebami, priseljenci, katerih materni jezik ni slovenščina, ekonomsko deprivilegirani, ki imajo običajno tudi nižjo izobrazbo.«

Po podatkih Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS za bralno značko vsako leto bere več kot 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. To je impozantno število mladih bralcev, z zadovoljstvom pove Haramijeva, ki je tudi predsednica društva. Na razredni stopnji berejo skoraj vsi šolarji, med petim in šestim razredom pa se začne število bralcev zmanjševati. Kljub temu pa vseh devet let bere okrog 40 odstotkov osnovnošolcev, tako imenovanih zlatih bralcev.