Predrag študij, premalo štipendij in dela

Ljubljana – Študentska organizacija Slovenije in sindikat Mladi plus pred novim šolskim letom opozarjata na premalo štipendij in težave v zaposlovanju. Sanja Leban Trojar iz sindikata poudarja, da se socialni položaj mladih še vedno slabša.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) v prihajajočem šolskem letu pričakujejo kar nekaj sprememb. Ena ključnih bo sprememba zakona o visokem šolstvu, ki se bo študentov dotaknila posredno, ŠOS pa si bo prizadeval tudi za ureditev nekaterih vprašanj, ki bistveno vplivajo na njihovo življenje – trajanje statusa od diplomiranja do konca tekočega leta, pravice študentov s posebnim statusom in preventivna zdravstvena oskrba zanje. Najverjetneje bo sprejet zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, s katerim bodo rešili vprašanje umeščanja posameznih ravni izobrazbe, pričakujejo pa še vzpostavitev sistema beleženja kompetenc študentov iz študentskega dela.

Brez mladih ni znanja

V ŠOS že dolgo opozarjajo, da študij ni brezplačen, saj so z njim povezani številni stroški. Ena največjih obremenitev so gotovo šolnine za izredne študente, menda pa je vse pogostejše tudi plačevanje nadstandarda za izvedbo določenih programov. Študente po žepu udarijo terenske vaje, dodatna oprema za študij, nakup literature in življenjski stroški, ki najbolj prizadenejo tiste, ki se šolajo zunaj domačega kraja. Zadnji podatki raziskave Evroštudent V iz leta 2013 kažejo, da imajo študenti na mesec povprečno 565 evrov stroškov (od tega 98 evrov stroškov študija) in štipendije v višini 210 evrov.

Po oceni Sanje Leban Trojar je štipendij bistveno premalo, tiste, ki so, pa so prenizke. A meni, da je osrednji problem izrazito omejevanje pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa in nezanesljivosti oziroma nepredvidljivosti šolskega sistema. »Včasih so točno vedeli, kam, kako in kdaj se vpisujejo, bolonjska reforma pa je prinesla spremembe, s katerimi so prepogosto prepozno seznanjeni.« Slabo poznajo možnosti štipendiranja, pravi sogovornica in opozori na nedavni razpis štipendij za deficitarne poklice, ki je zamujal za več kot leto dni: »Kdo si lahko privošči leto dni brez predvidenega in zasluženega vira prihodkov? Mladi gotovo ne!«

Težava je (ne)zaposljivost diplomantov, na katero vpliva tudi prepoved zaposlovanja v javni upravi, ki izhaja iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Ta je, pravi sogovornica, mlade in delovne kolektive osiromašila, saj v večini ustanov več let niso zaposlili mlade osebe, s tem pa so onemogočili prenos znanja. Zaradi tega je javni – in tudi malo manj javni – sektor mlade izkoristil po principu, »če te ne moremo zaposliti, boš delal zastonj«. Dokler ne bodo začeli zaposlovati mladih – s poudarkom na rednih delovnih razmerjih in dostojnem delu – nismo spremenili nič, je kritična predstavnica sindikata.