Samo Pavlin: Kariero težko gradiš brez dobre socialne mreže

Ljubljana – V času študija ne podcenjujte predavanj in pridobivajte relevantne delovne izkušnje. Veliko lahko naredite, da boste lažje in hitreje zaposljivi, še pravi doc. dr. Samo Pavlin s fakultete za družbene vede, nikakor pa ni vse zgolj v vaših rokah.

Kaj je ključno, kar bi svetovali brucem, ko se pogovarjava o zaposljivosti diplomantov?

Že med študijem naj se začnejo zanimati, katere so najbolj običajne karierne poti diplomantov njihovega programa. To lahko preverijo na visokošolski instituciji, zavodu za zaposlovanje ali profesionalnih združenjih. Že v času študija naj začnejo pridobivati relevantne delovne izkušnje. Kot kažejo raziskave, je to eden najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na karierni uspeh. Ko imajo na izbiro plačano delo, ki ni vezano na njihov študij, naj premislijo, ali lahko vseeno dajo prednost neplačanim ali slabo plačanim relevantnim delovnim izkušnjam, ker se to na dolgi rok obrestuje.

Naj si sistematično in čim prej zgradijo razvejeno socialno mrežo, predvsem v svetu dela, saj delodajalci s študentom navežejo drugačen stik kot z iskalcem zaposlitve. Ni se pametno zapreti niti v ozek krog prijateljev in partnerja, temveč si je treba kontakte graditi na čim več različnih področjih. To je za gradnjo kariere zelo pomembno, nikoli namreč ne veš, kateri splet naključij te bo pripeljal do človeka, ki ga boš nekoč lahko poklical in od njega dobil ključno informacijo za svoj karierni razvoj.

Že kot študenti naj razvijajo močan profesionalni interes. Naj se začnejo razgledovati po svojem področju v Sloveniji in tudi v tujini, naj si nabirajo mednarodne izkušnje. Raziskave kažejo, da te pozitivno vplivajo na kariero, saj dobijo z njimi neko novo perspektivo, nov način razmišljanja. Če imajo študenti priložnost iti v tujino, naj jo zagrabijo, saj je to zelo dragocena izkušnja, ki postavi življenje v Sloveniji v nov zorni kot.

Poleg tega naj ne podcenjujejo vrednosti predavanj. Tudi teorija je uporabna v praksi. Dobro je, da si študenti postavijo vizijo karierne poti – kaj je tisto, kar je v življenju zanje pomembno. Je to zadovoljstvo pri delu, delo na področju, na katerem si posameznik pridobiva izobrazbo, varna zaposlitev, dober dohodek, kako pomembno je zanje družinsko življenje? Nujno je, da razmislijo o tem, kaj si želijo.

Postaviti si vizijo karierne poti se sliši zapleteno. Je to res že naloga brucev?

Kadar so razmere negotove, si je dobro narediti več scenarijev. Scenarij A je denimo želja, da se zaposliš v domačem okolju in na področju, ki si ga študiral, scenarij B pa, da najdeš službo na področju, za katero se specializiraš šele na podiplomskem študiju. To ne pomeni, da se odločiš, temveč da razmišljaš in začneš razvijati svoj profesionalni interes. Prepozno je, če o tem razmišljaš ob koncu študija, kar se, kot ugotavljam, še vedno prepogosto zgodi.

Kako naj študirajo, da bo njihovo znanje kakovostno in uporabno?

Študenti naj se učijo z razumevanjem, ne na pamet. Raziskave kažejo, da so tisti, ki so v študij vložili več truda, tudi boljši v karieri. Ta trud se pri kariernem razvoju obrestuje.

Koliko je pri tem pomemben stik s profesorji, njihova povratna informacija?

Profesorji se pomena aktivnih učnih oblik, kamor sodi problemsko zasnovano učenje, vedno bolj zavedajo. Toda študenti naj ne razmišljajo, da je teorija neuporabna in da so edino, kar šteje, praktične izkušnje. V raziskavah smo ugotovili, da aktivne učne oblike nimajo nujno tako močnega vpliva na karierni uspeh kot kvalitetna klasična predavanja in resen študij ali pa tako kot relevantne delovne izkušnje. Na nekaterih področjih študija so aktivne učne oblike le slaba simulacija izkušenj iz dejanskega delovnega okolja. Pri tem pa je treba upoštevati, da so razlike med študijskimi področji zelo velike.

Je učilnica res še vedno ključni vir znanja? Ali pa postajajo dejavnosti zunaj predavalnic čedalje pomembnejše?

Učilnice so po mojem mnenju še vedno ključen vir univerzitetnega znanja, ni pa to znanje edini dejavnik za karierni razvoj. Omeniti moramo druge tri vire profesionalnega znanja. Relevantne delovne izkušnje, drugič, izkušnje, ki so plačane, s čimer sicer študenti dobijo drugačen uvid, a te izkušnje niso nujno uporabne, in tretjič, sodelovanje v različnih društvih in organizacijah, kjer si posameznik lahko zelo dobro razvije generične kompetence, kot so empatija in menedžeriranje samega sebe. Zaposlitveno kariero težko gradiš brez ustreznega osebnega razvoja. Potrebne so izkušnje, iz katerih ugotoviš, kako deluješ v svojem okolju, pomembno je, da razvijaš socialno življenje, da si najdeš ustreznega partnerja, da imaš hobije. Če delaš samo za kariero, se lahko izčrpaš in potem tudi ne moreš biti uspešen na delovnem mestu.

Diplomanti morajo imeti čim več različnih kompetenc. Je možno našteti ključne, ki bi jih moral imeti vsakdo ne glede na smer izobraževanja?

Da se jih identificirati. Prve so profesionalne kompetence, druge generične, na katerih slonijo prve. To so sposobnost timskega dela, delo pod stresom, zmožnost, da se, ko nalogo opraviš, izklopiš, učinkovita poraba časa za svoje aktivnosti, znanje tujih jezikov, in še bi lahko naštevali.

Teh kompetenc mladi ne dobijo nujno z diplomo, drži?

Organizacije časa in samostojnosti se študenti naučijo do določene mere, ko si organizirajo študij, je pa veliko prepuščeno posamezniku in njegovim tudi neštudijskim dejavnostim.

Še zdaleč pa pri zaposljivosti ni vse odvisno od diplomanta samega?

Dejavniki kariernega uspeha so tako osebne karakteristike, kot so motiviranost, inteligentnost ter čustvena inteligenca, kot družinsko in socialno ozadje, socialna mreža, in pa seveda načini učenja in poučevanja ter delovne izkušnje, ki sem jih že omenjal. Poleg tega so pri zaposljivosti pomembni dejavniki okolja, na katere je težko vplivati. Ali so diplomanti zaposljivi, je odvisno tudi od visokošolske institucije, kako denimo med seboj usklajuje predmete, kako preverjajo znanje, prav tako, kako promovirajo programe pri delodajalcih in jih seznanjajo s tem, kaj od njihovih študentov sploh lahko pričakujejo.