Tiskane izdaje
Ljubljana – Marsikdo si želi, a se ustavi pri željah. Tudi zato, ker ne ve, kako se zares lotiti izbiranja študijskega programa v tujini. Izkušnje iz prve roke so najbolj koristne, zato bomo vsak dan do ponedeljka ob 12. uri predstavili izkušnjo študenta, ki se izobražuje v tujini.
Za Galo Pavlin, ki na Dunaju študira gospodarsko pravo, je bilo na primer pomembno, da ima njena fakulteta široko mrežo partnerskih univerz. Tako se je v zadnjih letih lahko udeležila poletne šole na ljubljanski ekonomski fakulteti in na London School of Economics ter opravljala izmenjavo na milanski univerzi Bocconi.
Gala Pavlin, gospodarsko pravo, Wirtschaftsuniverzität Dunaj, Avstrija:
Za študij v tujini sem se zanimala že v zadnjih letnikih gimnazije Bežigrad, kjer so nas, po mojih izkušnjah, zelo dobro pripravili in tudi delno spodbujali za študij v tujini. V 2. in 3. letniku gimnazije je bila moja želja študirati na eni izmed ameriških prestižnih univerz (Princeton, Columbia University, NYU ...).
Po ogledu omenjenih fakultet, sem se začela pripravljati na sprejemne izpite, tako imenovane SAT. Takrat sem morala poiskati vse informacije sama, kar je bil precejšen izziv. Danes obstaja LV Prospects, kjer ti pomagajo pridobiti štipendijo za študij v Ameriki in te na omenjene izpite (podobne naši maturi) tudi primerno pripravijo.
Sama sem k izpitom pristopila dvakrat, a sem dovolj dober rezultat za omenjene fakultete dosegla le pri matematiki. Pri angleščini in eseju se rezultat ni izboljšal, saj se je treba za SAT pripravljati približno leto dni, a tega časa nisem imela.
Hkrati me je konec tretjega letnika želja po študiju v Ameriki iz teh in drugih razlogov že nekako minila in odločila sem se, da ostanem v Evropi. Po tretjem letniku sem poletje preživljala na Dunaju, kjer sem izpopolnjevala svoje znanje nemščine. Mesto me je navdušilo, poleg tega sem takrat prvič obiskala Wirtschaftsuniversität Wien, kjer danes študiram. Tako sem se že v četrtem letniku začela aktivno pripravljati na študij.
Dijakom četrtega letnika oziroma tudi mlajšim svetujem, da dobro preučijo spletne strani fakultet, saj lahko tam najdejo izhodiščne točke in zahteve za vpis. Velikokrat je že jezik velik problem, saj vse fakultete ne ponujajo študija v angleškem jeziku. Zato je treba že ob vpisu predložiti diplomo, ki dokazuje znanje jezika na nivoju B2 ali C1 po evropski lestvici, kar je težko doseči. Pridobivanje jezikovnih diplom in čakanje na rezultate traja tudi po nekaj mesecev. Veliko znancem se je zgodilo, da so pozabili na to »malenkost« in so potem poskusili v nekaj mesecih opraviti več stopenj tečajev in doseči diplomo B2, kar pa je naporno in tvegano.
Tudi sama sem moral priložiti omenjeno jezikovno diplomo, ki smo jo na Gimnaziji Bežigrad opravljali v sklopu izven šolske dejavnosti v začetku četrtega letnika. Sedaj zadošča kot dokazilo potrdilo o nemščini na maturi.
Mojo smer študija sicer ponujajo številne fakultete, a sem se za WU Vien odločila, ko sem preučila predvsem »rankinge« univerz. Drugih mest v Avstriji nisem gledala, saj je že takrat veljalo, da je Dunaj študentsko mesto, v katerem so po večini najbolj priznane univerze. Takrat nisem poznala nobenega študenta iz Slovenije, ki bi študiral prav to smer na WU, tako da informacij iz prve roke nisem imela.
Veliko Slovencev na Dunaju namreč študira umetniške smeri (glasba, balet, itd). Danes obstaja na Facebooku skupina Slovenci na WU, ki se ji je pridružilo že prek 50 slovenskih študentov različnih smeri in kjer lahko bodoči študenti zastavijo vprašanja, mi pa z veseljem odgovorimo na njih. Drugače so na socialnih omrežjih zelo popularne skupine (če v iskalnik vpišete WU dobite veliko zadetkov), kjer se sprašuje vse od bivanjskih problemov do zabav do učenja za prve izpite.
Na WU dobite tudi brošura za vsak program posebej, čeprav, kot rečeno, lahko vse informacije sami najdete na njihovi spletni strani. Predvsem je pomembno, kako potekajo predavanja (LVP - samo izpiti, PI- predavanja z obvezno prisotnostjo, ki jim sledi izpit, Übung- vaje, ki so lahko obvezne ali neobvezne ...). Prav tako si je dobro pogledati partnerske univerze izbrane univerze, v kolikor študenta zanima izmenjava v tujini .
WU ima ogromno število (227) partnerskih univerz na skoraj vseh kontinentih in obsežen Alumni program, kar pripomore k ogromni mednarodnosti šole. Kar četrtina vseh študentov je iz tujine, od tega skoraj četrtina Nemcev (za razliko od nekaterih študijev, ki imajo kvote za tujce, recimo Medicina na Dunaju).
Izbora za študij pri meni ni bilo, moral si le oddati potrebno dokumentacijo (overjene prevode spričeval v nemščino). Potem so nas v šestih tednov obvestili, ali smo sprejeti ali ne, in morali smo se osebno vpisati in izdelati študentsko izkaznico, ki služi kot vstop v knjižnico in kot osebni dokument na faksu. Danes je postopek malo bolj zapleten.
Treba se je prijaviti preko online sistema, pri čemer je pomembno, da ne zamudite roka. Ob tem morate oddati motivacijsko pismo za študij. V kolikor je prijavljenih več študentov, kot je razpisanih mest, je junija sprejemni izpit, kar je bilo letos na WU prvič in samo za programe BWL, IBW ... Za moj program sprejemnega izpita ni. Ob tem je treba opozoriti, da se po prvem letniku (ki je isti za vse smeri) ni več možno prepisati na druge programe oziroma je v tem primeru treba opravljati sprejemni izpit z novo generacijo. Sprejemni test naj ne bi bil zahteven, v njem se preveri razumevanje logike, matematike, statistike in podobnih osnov iz gimnazije, ki se v študiju potrebujejo.
Študij je prvih osem semestrov dodiplomskega študija in potem šest semestrov podiplomskega študija brezplačen, kar pomeni, da imaš poleg minimalnega študija še dva tolerančna semestra časa, da zaključiš študij. V tem času plačuješ samo prispevek za ÖH WU, študentsko organizacijo, v višini 18,5 evra na semester. Od 9. semestra naprej pa plačuješ 363,36 evrov za semester.
Štipendij kot takih WU ne ponuja, nagradi pa najboljše študente z enkratnim dodatkom v višini okoli 800 evrov, če uspejo v enem šolskem letu zbrati 48 kreditnih točk z določenim povprečjem .
Za študij v tujini je možno pridobiti štipendije v Sloveniji, predlagam, da si pogledate možnosti na spletni strani .
Za tehnične smeri je nekaj več štipendij kot za družboslovne. Včasih so štipendije na voljo tudi v določenih občinah oziroma pri bodočem delodajalcu (kadrovske štipendije). Ob tem bodočim študentom svetujem, da natančno preberejo določila pogodbe o štipendiranju, saj ta po navadi vključuje, da se mora štipendist po zaključenem študiju zaposliti v Sloveniji. V kolikor želite tudi po študiju ostati v tujini, je mogoče boljše razmisliti o drugačnem načinu financiranja. V večini pogodb je predvideno, da se moraš v Sloveniji zaposliti za toliko let, kot si do takrat prejemal štipendijo.
Na Dunaju in na splošno v Avstriji je zelo dobro urejeno študentsko delo, obstaja veliko agencij in spletnih strani, kjer je možno poiskati delo (pogoj je po navadi vsaj delno znanje nemščine, ne pa vedno).
Od 2. letnika naprej in v poznejših letnikih pa ti pomagajo delo ali prakse poiskati tudi karierni center na WU. Sama ob študiju po navadi delam kot hostesa ali promotorka za različne agencije, ker je zelo fleksibilno in zanimivo delo. Dunaj je kongresno mesto; v določenih letnih časih so mednarodni kongresi skoraj vsak teden, zato je možnosti za delo veliko.
Postavke so v Avstriji vsaj dvakrat višje kot v Sloveniji, normalno se gibljejo od 8 do 10 evrov za gostinstvo in od 9 evrov na uro za hostese in promotorke. Možno je tudi malo delo, kjer je omejitev okoli 400 evrov na mesec. Veliko je tudi rednih zaposlitev, večina mojih študijskih kolegov si del študija pokriva prek del v pisarnah, na veleposlaništvih, v gostinstvu in podobno. Poleti je v Avstriji običajno, da študentje opravljajo (plačano) prakso v enem izmed podjetij oziroma panogi, ki jih zanima, prijave se začnejo vedno v začetku leta (oziroma že pozimi), vendar šele v kasnejših letnikih.
Kar se reševanja bivanjskega problema, lahko povem predvsem: nikoli ni prezgodaj za prijave! Sama sem začela o tem razmišljati šele aprila in večina študentskih domov ni bila več na voljo. Avstrijci in ostali so mi kasneje povedali, da se sami prijavljajo že skoraj leto prej. Sama sem se prijavila za 9 domov in na koncu dobila enega, ki sem ga sprejela, a sem se iz njega, ker nisem bila zadovoljna, izselila čez pol leta. Portali za iskanje sob niso tako priljubljeni, večinoma se vse informacije o študentskih domovih najdejo na njihovih spletnih straneh, oglasi za sostanovalce in prazna stanovanja pa na FB straneh. Sama sem najprej želela živeti v študentskem domu, da bi spoznala mesto in ljudi ter se nato z njimi preselila v WG (Wohngemeinschaft).
Če odhajate na Dunaj s prijatelji, lahko poiščete kar takoj stanovanje, saj je razlika v stroških med študentskim domom in stanovanjem (sobo) minimalna oziroma je včasih slednje se celo cenejše. Cene dvoposteljnih sob v študentskih domovih se gibljejo od 250 do 300 evrov, za enoposteljne sobe pa je treba odšteti od 320 do 450 evrov, odvisno od opreme, lokacije in podobno.
Če želite imeti v sklopu študentskega doma majhno stanovanje s kuhinjsko nišo ter lastno kopalnico, so cene že krepko nad 400 evri. Na Dunaju obstaja tudi dom slovenskih študentov (Korotan).
Pri stanovanjih je večinoma odvisno od lokacije, zunanja okrožja pridejo okoli 300 evrov, medtem ko v čistem centru Dunaja študentje plačujejo tudi do 600 evrov. Nekakšno povprečje za sobo v WG z 2, 3 ali 4 sostanovalci je 370 evrov, cena se zmanjšuje s številom sostanovalcev. Moj nasvet za dijake je, da poskusijo na družabnih omrežjih, predvsem na FB, najti prosto sobo v že ustanovljenem WG, saj se s tem izognejo dolgem iskanju primernega stanovanja in sostanovalcev, včasih pa so take sobe tudi opremljene.
Na Dunaju je zelo velik pretok študentov, tako da se praktično vsak dan kdo izseli ali vseli. Najhujše je iskanje septembra in februarja, torej pred začetkom semestrov. Če imate čas, je najbolje iskati že poleti (julij, avgust), saj je takrat največ ponudbe na trgu (in najmanj povpraševanja, ker nihče ne želi plačevati stanovanja že v poletnih mesecih). Septembra pa je včasih toliko iskalcev stanovanj, da pride na ogled po 16 ljudi in na koncu izžrebajo, kdo ga dobi.
Namig: Na FB obstajajo skupine Prevozi Slovenija - Dunaj, kjer se ponujajo prevozi na tej lokaciji, ki so cenejši in udobnejši kot vlak), Delo & Nastanitev Slovenci na Dunaju (iskanje dela in stanovanj) in Slovenci v Avstriji. Včlani se dovolj zgodaj in spremljaj ponudbe!
Sama sem s študijem zelo zadovoljna, saj program združuje pravo in ekonomijo in ti tako da zelo široko izobrazbo za nadaljnje izobraževanje ali delo. Začela sem s študijem mednarodnega businessa, a sem po prvem letniku, ko je treba dokončno izbrati smer, izbrala gospodarsko pravo (Wirtschaftsrecht).
Prvi letnik je bil zelo naporen, na začetku je STEOP (uvodna faza), ki vsebuje 4 izpite, ki pokrijejo približno vse, kar je v študiju treba od osnov razumeti. Učenja za izpite je na WU v primerjavi z ostalimi univerzami ogromno, problem ni v nemščini, ampak na splošno v zahtevah univerze ter do letos (do omejitve vpisa s sprejemnim testom) prevelikim številom študentov. V moj letnik se je vpisalo skoraj 6.000 študentov (na vse smeri skupaj), po prvem letniku pa je osip skoraj 80-odstoten.
Veliko se jih po neuspelih izpitih oziroma prepočasnem opravljanju izpitov prepiše na privatne univerze oziroma FH (Fachhochschule, ki je nekakšen ekvivalent našim visokošolskim programom). Prehodov iz letnikov načeloma ni, obstajajo pa prehodi po fazah (prva in druga faza) ter pogoji za opravljanje določenih izpitov, zato je treba izpite vsaj v prvem letniku opravljati po določenem vrstnem redu.
Določeni izpiti vsako leto veljajo za knock-out Prüfungen, se pravi za izpite, kjer poskusijo doseči kvote in sicer ni redko, da izpita kljub ogromnem učenju (in večkratnem ponavljanju izpita) ne naredi več kot 75 odstotkov študentov, včasih tudi 98. Proti takim izpitom se bori študentska organizacija, kar jim delno uspeva, a še vedno je osip ogromen.
V prvi fazi je tudi velik problem prenasičenost predavalnic, ni redkost, da študentje sedijo na tleh. Po letu ali letu in pol (po prvih 14 izpitih), pa je situacija čisto drugačna. V drugi fazi je na predavanju veliko manj ljudi, včasih nas je na koncu predavanja, ko je na vrsti izpit, samo devet. Veliko boljši je tako osebni stik s profesorjem, na pravni smeri je v razredu veliko debat in reševanja primerov. Na naši smeri so vsa predavanja obvezna, na prvi uri je razloženo, kaj se bo med semestrom delalo, kdaj so kolokviji in izpit in nato se začne že predavanje.
Na WU je ena najboljših platform v Evropi za študente, tako imenovani Learn@WU, kjer dobimo že vnaprej vse podatke, literaturo, vprašanja za ponavljanje, na Learn-u lahko rešuješ celo zadnjih 5 izpitov in dobiš izračunan rezultat, ki bi ga dosegel. Prav zaradi te super online podpore študentom se pričakuje, da so vsi študentje pripravljeni na uro. Teorije se v predavalnici skoraj ne dela, branje je treba opraviti že pred uro, profesor razloži le bolj kompleksna vprašanja, ki jih študentje mogoče do takrat se nismo poznali oziroma razumeli.
Prav tako se pričakuje, da se poleg branja pripravi tudi na primere (ki jih dobimo po emailu/na platformi) in potem se primere (odvisno od profesorja) rešuje skupaj oziroma se študentje sami javljajo, da si pridobijo točke za sodelovanje oziroma da preverijo svoje znanje in argumentiranje. Po nekaj urah sledi kolokvij, ki je pogoj za nadaljnje opravljanje predmeta, z negativnim kolokvijem lahko ponavljaš predmet šele v naslednjem semestru. Ustnih izpitov je manj, v celem študiju le nekaj, ker se že med uro ocenjuje ustno sodelovanje. Izpit običajno prinese od 70 do 90 odstotkov ocene, ostalo pa kolokvij in sodelovanje na uri.
V zadnjih letih sem imela možnost obiskovati poletno solo na ljubljanski ekonomski fakulteti in na London School of Economics (LSE) ter opravljati izmenjavo na Univerzi Bocconi v Milanu. Po vsem tem moram izpostaviti, da je WU v veliko stvareh vodilna, ima najboljšo organizacija kot tudi podporo študentom - od prvega stika s fakulteto do izmenjave, štipendije za izmenjavo, vpogledov, odgovorov profesorjev na elektronska sporočila in podobno. Medtem ko v Milanu od profesorjev ne dobiš odgovora tudi po en teden (včasih sploh nikoli), ga dobiš pri nas tudi v petek zvečer v dveh minutah iz njihovih prenosnih telefonov.
Profesorji, ki so odgovorni za cele institute, si vzamejo čas, da ti napišejo pol strani dolg odgovor za diplomsko nalogo. Prav tako mislim, da je kvaliteta predavatelj najvišja pri nas, vsi naši profesorji na pravu (vključno z asistenti) se lahko pohvalijo z veliko dosežki (tudi izven fakultete, v praksi), kar za nekatere druge univerze ne bi mogla trditi. Že samo nivo angleščine (kadar so predavanja v angleškem jeziku) je čisto drugačen kot na primer na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Z LSE sem bila tudi zelo zadovoljna, saj je kot privatna univerza in ena vodilnih v Evropi upravičila svojo ceno in naziv.
Predavanja vodijo profesorji (in ne asistenti), predava se večinoma o napredkih in novostih (recimo tudi v računovodstvu) in ne o neki splošni teoriji, LSE tudi na primer organizira tečaje računanja in priprave za izpit, izven šolske dejavnosti, gostujoča predavanja in podobno.
Zelo razočarana pa sem bila nad Bocconijem, kjer je bila organizacija za Erasmus studente (in verjetno tudi za domače študente) porazna, do zadnjega dneva nismo vedeli, kaj je predpisana literatura, kako izgleda izpit, predavanja in nivo jezika na predavanjih je bil včasih kar že smešen ... Bocconi ima zelo dober sloves v Italiji (se posebej za finance in pravo), a tega na žalost nisem uspela doživeti, predavanja so bila nesmiselna, veliko je bilo obiskovanja muzejev in nekakšnih primerov (case studyjev), ki so potem bili tudi del vprašanj pri izpitu.
Če povzamem, bi WU vsekakor priporočala, si je pa treba pred vpisom vzeti dovolj časa in premisliti o željah, študijskih navadah in podobno, saj je nedvomno fakulteta, ki zahteva od študentov veliko in če temu nisi kos oziroma nimaš dovolj motivacije, ostaneš večni študent ali pa zgodaj obupaš. Kar se tiče smeri znotraj WU, sta najbolj popularni IBWL in BWL (mednarodni business in business) in tudi tukaj je treba temeljito razmisliti, kaj vas zanima oziroma kje želite delati. Gospodarsko pravo je seveda študij avstrijskega prava in je skupaj z masters programom (3+2) namenjeno kot izobrazba za pravne poklice v Avstriji (notar, odvetnik, sodnik ali pa za delo pravnika v gospodarstvu).
Ostali programi so bolj splošni, razlika je le, da se pri BWL ni treba učiti drugega tujega jezika in opravljati obvezne izmenjave, pri IBWL pa je to pogoj za zaključitev študija. Torej, če ciljate na mednarodno kariero in želite v sklopu študija v tujino, najbolj priporočam IBWL (tudi možnosti za priznavanje izpitov iz tujine, bodisi iz poletnih šol ali izmenjav so najbolj obsežne). Če želite delati kot pravnik, potem je Wirtschaftsrecht prava izbira. Prav tako je Dunaj, je vsaj zame eno najlepših in najbolj zanimivih mest na svetu.
Če imate dodatna vprašanja, mi lahko pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na facebook, potrudila se bom odgovoriti po najboljših močeh!
***
Gala Pavlin je članica društva VTIS, kjer so vam prav tako pripravljeni pomagati pri iskanju informacij za študij v tujini.
