»Uravnilovka v šolah ni dobra, saj demotivira nadpovprečne«

Ministrica za šolstvo: Sistem je dober, a z majhnimi koraki in v iskanju skupnih rešitev lahko izboljšamo pereča področja.

Objavljeno
11. november 2014 18.43
jsu*Stanka Setnikar Cankar
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo
Ljubljana – Ključna področja dela nove šolske ministrice dr. Stanke Setnikar Cankar so zakonodajni ukrepi, ki bodo posegli v osnovno, srednje in visoko šolstvo. Zavezuje se tudi, da bo ohranila normative in standarde, saj se po njenih besedah lahko samo tako izboljša kakovost šolstva.

Ministrica poudarja, da je šolstvo v Sloveniji dobro, a si bo kljub temu prizadevala za izboljševanje kakovosti na posameznih področjih, zato so na ministrstvu že zastavili program dela. Med najbolj aktualnimi je postavitev koncepta poklicnega izobraževanja in nadaljevanje dela pri zakonu o visokem šolstvu ter zakonu o raziskovalni in inovativni dejavnosti. Posegli bodo tudi na področje osnovnih šol – radi bi namreč omogočili uvedbo novih pristopov in metod – in poskrbeli za zakonodajo, ki bo omogočila tudi prenovo gimnazijskega in poklicnega izobraževanja.

Kdo bodo vaši sogovorniki pri razmisleku o spremembah in izboljšavah, ki jih načrtujete?

V različne delovne skupine bomo pritegnili tudi predstavnike staršev in strokovne javnosti. Težke šolske torbe so dober primer, kako bomo konsenz iskali s predstavniki učiteljev, staršev in strokovnjakov. Zavezali smo se, da ne bomo posegali v normative in standarde, ker je težko uvajati bolj individualne in kakovostne metode dela, če je otrok preveč. A obenem ne zapiramo vprašanja ukvarjanja učiteljev z otroki, ko so ti v šoli. Odprto tako ostaja strokovno vprašanje, kje naj delajo otroci naloge, v šoli ali doma. Pri iskanju odgovora, ali naj učitelji sodelujejo pri izdelavi nalog, da so otroci, ko pridejo domov prosti in da ta čas prebijejo s starši, se bom oprla na strokovna mnenja. Sodelujemo tudi na okrogli mizi o učbenikih, ki jo pripravljajo v civilni iniciativi Kakšno šolo hočemo. To področje je zelo pomembno in do začetka prihodnjega leta ga bo treba rešiti. Prepričana sem, da bomo v dialogu našli splošno sprejemljive rešitve.

Nedavno ste morali stopiti pred novinarje s sporočilom, da bo v letošnjem proračunu za približno 40 milijonov manj denarja, kot je bilo to predvideno. Kakšne finančne težave čakajo vaše ministrstvo?

Stališče ministrstva za finance je, da bomo odprto vprašanje odprave tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij reševali enotno za vse javne uslužbence. Zaradi rebalansa proračuna smo morali za nekaj več kot 40 milijonov zmanjšati predvidene izdatke, ampak od tega 34 milijonov na račun investicij, ki ne bodo mogle biti realizirane v letu 2014. Za leto 2015 pa smo morali predlagati ukrepe, s katerimi bi prišli do prihrankov. Na začetku so od nas zahtevali zmanjšanje za 100 milijonov, na koncu smo argumentirano pokazali, da lahko prihranimo največ desetino tega zneska.

Največ negativnih odzivov je zbudila informacija o prihrankih na račun financiranja glasbenih šol. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi popolnoma izpadlo iz proračunskega financiranja, zdaj naj bi bilo zmanjšano za dvajset odstotkov. Večina drugih ukrepov je naravnanih na racionalizacijo, ki pa ne bo pomenila zmanjšanja zaposlenosti. Investicij bo v letu 2015 še vedno veliko, a manj kot prejšnja leta.

Kako boste motivirali učitelje, da bodo izboljševali kakovost poučevanja, če po drugi strani ne morejo biti za dobro delo ustrezno nagrajeni, obenem pa ravnatelji nimajo mehanizmov, da bi k boljšemu delu spodbudili tiste, ki delajo slabo?

Zgraditi moramo sistem zunanje in notranje evalvacije, kajti samo na osnovi teh podatkov lahko vodimo izobraževalno politiko. Razlike med regijami se pojavljajo predvsem na osnovnošolskem področju, precej manj pa na srednješolskem. Zanima me, kakšne so, kje nastajajo in kako bi jih lahko zmanjšali. Tako bomo lahko dobili odgovore na ta vprašanja. Zanimiva se mi zdi tudi ugotovitev, ki je nastala na osnovi vzorca srednjih šol, da je približno 30 odstotkov uspeha mogoče pripisati delovanju učenca, 30 delovanju učitelja, ostalo pa drugim vplivom, na primer družini in okolju. Situacija se na isti šoli lahko zelo spremeni, če se spremeni populacija učencev.

Uravnilovka je slaba rešitev, saj demotivira tiste, ki nadpovprečno dobro delajo, zato si bomo prizadevali za nagrajevanje nadpovprečnega dela. Od tako pomembnega sektorja ni mogoče zahtevati dodatnih naporov, dodatnega dela, ne da bi zaposlenim ponudili možnost nagrajevanja. Ampak to je spet povezano z evalvacijo. Na nekaterih gimnazijah, denimo, se pozitiven odnos vodstva, ki je odprto za novosti, prenaša na učitelje in učence. Z evalvacijo bi lahko spodbujali prenos dobrih praks tudi na druge šole. Zato ne zagovarjam zelo ozke uporabe podatkov iz nacionalnega preverjanja znanja in mature; da se torej z rezultati posameznih šol skoraj ne morejo seznaniti učitelji, učenci, starši. Nenazadnje bi jih lahko uporabili za pohvalo in tako k boljšemu delu spodbudili še druge.

V šolstvu je veliko neplačanih pripravnikov in zaposlenih za določen čas. Kakšno je vaše stališče do takih oblik dela?

V operativne programe smo umestili projekte, ki bodo zagotavljali financiranje tovrstnega dela. Leta 2016 bi radi omogočili, da bi se vsi mladi kot pripravniki na srednji stopnji zaposlili za pol leta, na višji in visoki pa za eno leto. Edina ovira je neugodna finančna situacija, saj ni mogoče računati, da bi to lahko financirali iz slovenskega proračuna. Pridobiti bomo morali evropska sredstva. Sistem zaposlovanja za določen čas pa je tema, ki sodi na področje medresorskega sodelovanja in ena od zavez te vlade je, da bo na tem področju dosegla boljše učinke.

Vlada se je zavezala tudi, da bo poskrbela za ukrepe pri povečanju finančne dostopnosti vrtcev in manjšega obremenjevanja staršev.

Analiza je že pokazala, da so z davki najbolj obremenjeni tisti mladi, ki so bolj izobraženi in ki ne sodijo v kategorijo državljanov z najnižjimi prejemki. Ker niso upravičeni do olajšav in socialnih prejemkov, plačujejo najvišjo ali skoraj najvišjo ceno vrtca. Na mesec jim ostane manj denarja kot tistim z zagotovljenimi najnižjimi plačami, ki so upravičeni do olajšav in subvencij. To je anomalija sistema, ki jo bomo poskusili odpraviti s postavitvijo lestvice, ki bi nekoliko zmanjšala finančni pritisk na srednji razred.