Tiskane izdaje
Ljubljana – V novem šolskem letu se bodo drugošolci na 59 slovenskih osnovnih šolah pri pouku začeli učiti angleščino, ena izmed šol bo uvedla nemščino, na eni pa bodo lahko izbirali med enim in drugim jezikom. A mnogi šolarji so se z angleščino srečali že kot malčki v vrtcu. So zato v prednosti?
Poleg številnih zasebnih jezikovnih šol, ki v vrtcih po Sloveniji izvajajo tečaje tujih jezikov, delujejo tudi slovenski vrtci, v katerih se vsak dan pogovarjajo, pojejo, berejo pravljice in igrajo različne igre v angleščini. Eden prvih takšnih je bil zasebni vrtec Pingvin v Ljubljani, ki ga je leta 1997 ustanovila učiteljica angleščine Tadeja Gomol.
Pred tremi desetletji, ko je začela, je bila bolj ali manj osamljena, se spominja, v Ljubljani je poučevanje angleščine za vrtčevske otroke ponujal le Pionirski dom, knjigarne so bile slabo založene z gradivom. V časih, ko si je internet šele utiral pot, se je pri pripravi programa in metod poučevanja morala zanesti na lastno iznajdljivost. Ugotavlja, da so bila takrat pričakovanja staršev mnogo večja, večina jih je mislila, da bodo njihovi otroci zaradi ene ure angleščine na teden ta tuj jezik kar obvladali.
Niso v veliki prednosti
»Tudi zaradi pričakovanj staršev je bil program pred leti povsem drugačen. Zdaj veliko bolj izhajam iz potreb otrok, ki pa se morajo v tem obdobju predvsem igrati in veliko gibati. Angleščine ne poučujem niti s pomočjo pobarvank niti celotno uro ne, izogibamo se sedenju. Starši zdaj vedo, da se bodo otroci naučili nekaj angleških besed in da jim bo jezik prišel v uho, kaj več od tega pa ne pričakujejo,« pravi sogovornica. Pri poučevanju se opira na program Cookie and Friends, namenjen otrokom od tretjega do šestega leta starosti, pri čemer ji, kot ugotavlja, zelo pomaga animacija z lutko. Ob ponedeljkih pojejo samo angleške pesmi, v petek je na vrsti angleška pravljica, preostale dni v tednu pa se prilagaja njihovemu ritmu in programu. Redno jih obiskuje še profesorica angleščine, ki z otroki govori samo v angleščini, spremlja jih tudi na letovanjih.
»Ko postanejo šolarji, od nekaterih njihovih učiteljev slišim, da je pri njih opaziti lepo izgovarjavo, starši pa mi povedo, da z angleščino nimajo začetnih težav ali odpora. A čeprav sem učiteljica angleščine in se s tem preživljam ter sem prepričana, da bodo današnji otroci, ko bodo odrasli, morali govoriti najmanj tri tuje jezike, stežka trdim, da so otroci, ki so angleščine deležni že v vrtcu, v veliki prednosti pred vrstniki, ki se jo začnejo učiti nekaj let pozneje. Menim, da je v tem obdobju treba bolj spodbujati gibanje. Tudi svoja otroka sem usmerjala v šport, saj se mi je zdelo, da bodo mnogo težje nadomestili motorične sposobnosti kot jezikovno znanje,« je prepričana Tadeja Gomol .
Upoštevati otrokovo motivacijo in koncentracijo
Tudi otroci v vrtcu Mala akademija so od minulega šolskega leta vsak dan v stiku z angleščino. Njihova vzgojiteljica Tanja Dolinšek, univerzitetna anglistka s srednješolsko izobrazbo iz predšolske vzgoje, v redni program vsak dan vključuje angleške pravljice, izvaja igre z lutko, poje angleške pesmi in jih na sprehodih uči angleških besed za živali, hrano in vljudnostnih fraz. Pri tem se tudi ona opira na program Cookie and Friends in kot pritrjuje, ji je lutka, na katero se otroci zelo hitro navežejo, v veliko pomoč. »Najpomembnejše se mi zdi, da otrok ne siliš v učenje in da poučevanje poteka z igro. Ravnati se je treba tudi po njihovi motivaciji in koncentraciji in ko ti padeta, uvedem gibalno igrico. Moram priznati, da so v zadnjem letu osvojili zelo veliko angleških besed, najbolj pa so me v tem pogledu presenetili dvoletniki, ki ne znajo niti slovenskih,« pripoveduje Tanja Dolinšek.
Pri učenju tujih jezikov ne glede na starost zagotovo velja, da več kot ima posameznik stika s tujim jezikom, več ga vsrka in prej bo razvil tudi produktivne spretnosti v tem jeziku, pojasnjuje izredna profesorica dr. Alja Lipavic Oštir, vodja Centra za vseživljenjsko izobraževanje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (UM), na kateri so skupaj s Pedagoško fakulteto UM pripravili študijski program za izpopolnjevanje zgodnjega učenja angleščine oziroma nemščine (izobraževanje za zgodnje poučevanje angleškega jezika za razredne učiteljice že nekaj časa izvaja tudi ljubljanska Pedagoška fakulteta).
Lepa izgovarjava
Po besedah dr. Alje Lipavic Oštir je naivno pričakovati, da bo ena ura angleščine na teden prinesla veliko znanja. Po Evropi in v svetu je trend, da se otroci jezika učijo skozi druge vsebine, denimo, da določene šolske predmete izvajajo v tujem jeziku. A to v naših javnih šolah ni mogoče, saj mora biti pouk po zakonu v slovenščini.
V starosti, ko govorni aparat še ni razvit, otroci usvajajo tuji jezik podobno kot materni, po desetem letu pa ga začnejo usvajati analitično. »Temu dejstvu je zato treba prilagoditi tudi poučevanje, se pravi, da je za otroke, mlajše od deset let, neprimerno tradicionalno poučevanje slovnice in besed, še zlasti zato, ker do takrat komaj obvladajo pisanje in branje v maternem jeziku. Prej ko bodo otroci prišli v stik s tujim jezikom, prej bodo lahko razvili strategije, kako si besede in izgovarjavo zapomniti in kako vse skupaj tudi bolje uskladiščiti,« še dodaja. Učinki zgodnjega učenja tujega jezika se zelo opazno kažejo v lepi izgovarjavi, zato je pomembno, da otroke poučuje primerno usposobljena oseba, sicer bo napake pozneje težko odpraviti.
Vpliv medijskih vsebin
Opaža, da imajo učitelji tujih jezikov še vedno mnoge zmotne bojazni. »Mnogi so prepričani, da bo otrokom marsikaj pretežko razumljivo. Zato naše slušateljice svarimo pred tako imenovanim kognitivnim poniževanjem, torej preveč preprostimi vsebinami za določeno starost. Za vsako starostno skupino je treba izbrati primerne vsebine, saj le to lahko otroke pritegne in motivira. Tako je nesprejemljivo, da učiteljice angleščine tudi pri poučevanju osemletnikov začnejo s knjigo Lačna gosenica (A Very Hungry Caterpillar), v kateri se je res mogoče spoznati z angleškimi besedami za številke, dneve v tednu, sadjem in zelenjavo, a je vsebinsko v resnici primerna za dvo- in triletne otroke in zato starejše pritegne le za hip,« navaja primer sogovornica. Opominja, naj bo ura angleščine res samo v angleščini in naj se učitelji na napake ustrezno odzovejo. Če bodo opozarjali le na napake, obenem pa ne pohvalili pravilnega, jim bodo vzeli motivacijo.
Največji problem, ki ga opaža, pa je, da se znanje tujega jezika večinoma ne nadgrajuje, temveč da se vselej znova vrača na začetno točko. Mnogi se angleščine ali nemščine začnejo večkrat učiti od začetka, začenši z vrtcem, fakultativno v osnovni šoli, nato kot obvezni predmet pri pouku in tako – z izbiro nižje ravni – vse do univerze. Nezanemarljiv vpliv na znanje in priljubljenost angleščine imajo danes tudi zabavne vsebine na televiziji, spletu in računalniških aplikacijah. Prav zato vlada manjše zanimanje za preostale tuje jezike. Medtem ko se mlajši otroci enako radi kot angleščine učijo drugih jezikov, je starejšim jasno, da je angleščina mnogo bolj zaželena in takrat jih je mnogo teže navdušiti za kateri drug tuj jezik. »Zato je koristneje izbrati »neangleščino« kot prvi tuji jezik ter angleščino kot drugega, saj to zaporedje prinaša odlične rezultate v obeh jezikih. Sicer se lahko zgodi, da otroci razvijejo dobre spretnosti v angleščini, v preostalih pa ne,« še dodaja sogovornica.
