Tiskane izdaje
Skupino šimpanzov v ZOO Ljubljana sestavljajo mama Mojca, ki se je rodila v naravi leta 1974 in je k nam prišla dve leti stara iz Belgijskega živalskega vrta, njena hčerka Neža, ki se je rodila marca 1998 v ZOO Ljubljana, ter vnukinja Nika, ki se je pri nas rodila maja 2000.
Mojca je Niko kar vzela svoji hčerki Urški in zanjo skrbela, kot bi bila njena mama. Pred kratkim pa smo iz ZOO Zagreb pripeljali še 28 let starega Borisa. Trenutno ga posamično predstavljamo samicam, da bodo lahko skupaj zaživeli, kot prava šimpanzja družina.
Evropska rodovna knjiga
Živalski vrt Ljubljana je član Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev − EAZA. V okviru te zveze deluje svetovalna skupina za človeku podobne opice, v kateri koordinator iz ZOO København vodi rodovno knjigo za vse šimpanze v evropskih živalskih vrtovih.
V naravi živijo štiri podvrste šimpanzov. Zaradi nujne potrebe po omejevanju rojstev pri šimpanzih v ujetništvu, zaradi pomanjkanja ustreznih kapacitet, zaradi njihove dolge življenjske dobe ter zaradi ogroženosti v naravi je leta 1995 nastala pobuda, da bi z genetskimi raziskavami določili podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih ter v prihodnosti gojili le predstavnike določene podvrste, in ne križancev med njimi.
Strokovna skupina EAZA je dve leti pridobivala vzorce divjinskih šimpanzov iz Afrike in na podlagi teh razvijala ustrezne metode za gensko analizo. Leta 2011 smo v København poslali vzorce naših šimpanzov, dve leti pa je trajalo, preden jim je uspelo testirati večino šimpanzov v živalskih vrtovih.
Mojca. Foto: ZOO Ljubljana
Izkazalo se je, da sta Mojca in Neža zahodna podvrsta šimpanza, Nika pa je križanec med zahodno in vzhodno podvrsto šimpanza.
Najprimernejši samec
Ko smo prejeli rezultate genske analize, smo sledili smernicam EAZA, da našim odraslim samicam pripeljemo odraslega samca iste podvrste, ki bi se lahko paril z Mojco in Nežo ter tako zadostili socialni potrebi vsake skupine šimpanzov po skrbi za mladiče in prenosu izkušenj, ki je za te izrazito socialne živali ena pomembnejših.
Smernice poskušajo zagotoviti reprodukcijo čistih osebkov in omejiti reprodukcijo hibridov z vstavljanjem reproduktivnih parov ali skupin med nereproduktivne osebke. Tako vsem živalim lahko nudimo dobro socialno strukturo za življenje v skupini.
Boris. Foto: ZOO Ljubljana
Kot genetsko najprimernejšega samca za naše samice je koordinator priporočil samca Borisa iz ZOO Zagreb.
Edinstvene osebnosti
Vsak šimpanz ima svojo edinstveno osebnost. Mojca je najstarejša. V mladosti so zanjo skrbeli ljudje, zato izmed vseh v skupini najbolj išče pozornost obiskovalcev.
Neža je samosvoja, rada se umakne od skupine. V drugem letu starosti je bila prikrajšana za pozornost, ker je njena mama Mojca posvojila Niko.
Nika. Foto: ZOO Ljubljana
Nika je družabna. Rada je v družbi vseh šimpanzov, z njimi deli svojo hrano ali pa jim jo kar prepusti. Najbolj je navezana na Mojco. Prepoznate jo po izrazitem nadočesnem loku.
Boris je miren, samozavesten samec. V ZOO Zagreb je bil dober oče. Upamo, da bo dober vodja skupine.
Uporaba orodja
Ljudje so do pred kratkim verjeli, da so edini, ki znajo izdelati in uporabljati orodje, a se je izkazalo, da je tega sposobnih kar nekaj živalskih vrst. Prav šimpanzi so bili prvi, pri katerih je človek opazil to sposobnost.
Neža. Foto: ZOO Ljubljana
Za lovljenje mravelj uporabljajo posebej oblikovane paličice, za lovljenje termitov travne bilke, s palicami znajo povečati odprtine, s kamni trejo trde lupine oreškov, prežvečijo lubje in ga uporabijo kot gobo za pobiranje vode, z bananinimi olupki si čistijo rane, v liste lovijo deževnico za pitje. Vse to znanje pa se znotraj skupine prenaša iz roda v rod.
Zdrava prehrana
Šimpanzom trikrat na dan prinašamo svežo hrano. V preteklosti je prevladovalo sadje, vendar nova spoznanja kažejo, da naše sadje vsebuje več vode in sladkorjev kot tisto v divjini, ki mu je po sestavi bolj podobna naša zelenjava. Zato smo sadje skoraj popolnoma ukinili.
Jutranji obrok sestavljajo posebni briketi za šimpanze, ki jih uvažamo iz tujine, veje z listi ali regrat ter zeliščni čaj z medom ali pomarančni ali limonin sok.
Opoldanski obrok sestavlja listnata zelenjava, kot so radič, kitajsko zelje, špinača, blitva, motovilec, berivka, vrtna kreša, cikorija, peteršilj, ter zelenjava, kot so korenje, repa, koleraba, bučke, paprike, pesa in redkev.
Za posladek dodajamo kuhan krompir, kuhana jajca, oreščke, sončnična semena, med in žuželke.
Za večerjo pa dobijo kuhan riž, proseno ali ajdovo kašo, čemur dodajamo listnato zelenjavo ter stročji fižol, brokoli in cvetačo ter kumare, čebulo in svež grah.
Hrano tehtamo, vsak šimpanz poje približno dva kilograma in pol hrane na dan. Vseskozi pa imajo na voljo svežo vodo, ki jim jo oskrbniki prinašajo v plastenkah, iz katerih pijejo.
Da se ne dolgočasijo
Njihov vsakdan popestrijo prijazni in spoštljivi obiskovalci, ki jih dnevno obiskujejo. V domovanju imajo šimpanzi različna plezala s podesti in gugalnimi mrežami, kjer si delajo gnezda, v katerih spijo.
Oskrbniki jim prinašajo različne predmete, s katerimi se zaposlijo. To je lahko plastičen sod z odprtinami, skozi katere morajo izbezati hrano, plastenke različnih oblik, žoge, kartonske škatle, napolnjene s slamo in oreški, ter zavezane nogavice s suhim sadjem.
Pa še to
• Najbolj znana raziskovalka šimpanzov je Jane Goodall, ki je večino svojega življenja namenila odkrivanju čustev, inteligence in družbenih odnosov med šimpanzi. Je najpomembnejša in najvplivnejša zagovornica njihovega ohranjanja.
• Šimpanzi nikakor niso primerni za hišne ljubljenčke, saj so izjemno inteligentne in socialne živali, ki brez družbe drugih šimpanzov trpijo in lahko postanejo agresivni do ljudi.
• Slabe izkušnje iz otroštva se kažejo v vedenju odraslega šimpanza.
• Pogosto lahko slišimo, da imajo šimpanzi umske sposobnosti na ravni štiriletnega otroka, a se v resnici pri določenih nalogah lahko kosajo le z dveletnim malčkom, pri drugih pa prekosijo celo odraslega človeka (zlasti pri prostorski orientaciji in kratkotrajnem spominu).
• Raziskovalci so posamezne šimpanze in bonobe naučili sporazumevanja s pomočjo simbolov ali kretenj. Razumeli so pomene stavkov in ločevali med osebami, glagoli in predmeti.
***
Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja Živalskega vrta Ljubljana.
