Presežki živil: glavna tarča ukrepov bodo trgovci

Ljubljana – Pri zmanjševanju zelo velikih količin zavržene hrane imajo pomembno vlogo trgovci. Njihov vpliv na kmete, proizvajalce in potrošnike jim omogoča, da postanejo pomemben del rešitve problema, ki kaže kronično pomanjkanje ustrezne komunikacije med industrijo in potrošniki.

Nič nenavadnega torej ni, da so trgovci postali glavna tarča ukrepov, s katerimi so v državah, kakršni sta Francija in Belgija, poskušali zmanjšati količino po nepotrebnem odvrženih živil. Pakt o preprečevanju presežkov hrane, ki ga je francoska vlada lani sklenila s predstavniki 25 vodilnih trgovskih verig, proizvajalcev in nevladnih organizacij, je bil prvi vseobsežen poskus vplivanja na vsakega od členov preskrbovalne verige. Dogovor med vlado in zasebnim sektorjem je eden od najpomembnejših ukrepov, s katerim hoče Francija do leta 2025 za polovico zmanjšati količino presežne hrane.

Uzakonjene donacije

Skupina 63 francoskih poslancev je konec prejšnjega meseca v parlamentarno razpravo poslala predlog zakona o obveznih donacijah presežnih živil. Francija bi lahko kmalu postala že druga država v EU, ki bi od velikih trgovskih centrov zahtevala, da vso hrano, ki je ne prodajo in ki ne ogroža zdravja ljudi, podarijo v humanitarne namene. Belgija je maja letos postala prva članica Unije, ki se je odločila za zakonsko ureditev področja, s čimer je trgovcem in proizvajalcem precej okrnila možnost izbire o tem, kaj storiti z živili, ki jih ne prodajo.

Kljub pozitivnim socialnim učinkom uzakonjanje obveznih donacij na ravni EU ne bi imelo večjih posledic na ekonomski in okoljski vidik problema, ki bi tako ostal nerešen. V trgovskih centrih po podatkih evropske komisije nastane le nekaj več kot pet odstotkov presežne hrane. V Veliki Britaniji in na Nizozemskem zato menijo, da je sodelovanje med državami EU ključno pri doseganju dolgoročnih in vseobsegajočih ciljev, ki so najpomembnejši v prehranski problematiki. »EU igra pomembno vlogo pri spodbujanju sodelovanja vzdolž oskrbovalne verige, zato mora poskrbeti, da njen zakonodajni okvir dodatno ne otežuje boljšega upravljanja presežne hrane,« so v posebnem poročilu pred kratkim zapisali predstavniki zgornjega doma britanskega parlamenta. Predlagali so, da EU za kategoriziranje živil uvede podobno hierarhijo, kot jo uporablja v primeru delitve odpadkov. Končni rezultat bi bil sistem, ki bi večjo pozornost namenil prerazdelitvi presežne hrane med ljudi bodisi s pomočjo prehranskih bank bodisi prek humanitarnih organizacij.

Na Nizozemskem in v Britaniji največ nepotrebnih odpadkov nastane znotraj gospodinjstev. Izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov o vlogi odvečne hrane je ena ključnih prioritet nizozemske vlade, ki je maja, skupaj s Švedsko, predlagala uvedbo sprememb pri označevanju roka uporabnosti prehranskih izdelkov na ravni celotne EU. V Haagu so prepričani, da bi izboljšanje oznak, še posebno na živilih z dolgo dobo uporabnosti, pozitivno vplivalo na kupce in njihove preference.

Politični problem

Bolj kot se pomikamo proti jugu, bolj opazne postanejo razlike v ravnanju potrošnikov. V državah, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, je presežna hrana politični problem. Italija, ki od julija dalje predseduje svetu EU, bo vprašanju odpadkov namenila več pozornosti kot njene predhodnice – tudi zaradi izkušenj, ki jih je doživela v času gospodarske stagnacije.

Ekonomski in socialni vidiki so tako pogosto v ospredju javnih razprav, ki poskušajo povezati proizvajalce in trgovce v sisteme medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Italijanska vlada je februarja napovedala vzpostavitev programa omejevanja presežkov hrane, pod okriljem katerega je združila 200 podjetji in organizacij, ki predstavljajo različne dele oskrbovalne verige, in jim naročila, naj primerjajo podatke in proučijo vzroke za nastanek več kot šest milijonov ton presežne hrane, ki jo država proizvede na leto. V Rimu pričakujejo, da bodo rezultati programa po zgledu francoskega pakta opazni v nekaj mesecih.

Slovenski model reševanja

V Sloveniji vsako leto zavržemo več kot 80 kilogramov hrane na prebivalca, kar je sicer manj od povprečja v razvitejših državah EU, a še vedno preveč. K zmanjšanju teh zavržkov bi lahko pripomogel tudi maja uveljavljeni pravilnik, po katerem je dovoljena poraba živil tudi po preteku zapisanega roka uporabe »najmanj do«.

V skladu s tem pravilnikom imajo proizvajalci možnost, da živilom označijo trajnost kot datum uporabe ali kot datum minimalne trajnosti, kar je bistvena novost v sistemu označevanja. Do uveljavitve tega pravilnika namreč ni bilo dovoljeno trženje živil, ki imajo pretečen datum uporabe ali datum minimalne trajnosti. V skupino tako označenih živil spadajo: testenine, riž, polenta, zdrob, olje, fižol, vložena oziroma konzervirana hrana, med in podobno. Trgovci imajo možnost, da taka živila prodajajo na posebnih policah ali pa jih podarijo (donirajo) socialno ogroženim.

Po odzivih trgovcev sodeč se ti ne odločajo za prodajo izdelkov z minimalno pretečenim rokom, po znižani ceni jih prodajajo na posebnih policah že tik pred iztekom zapisanega roka. V Mercatorju izdelke suhega programa (testenine, moke, olja, vložnine ipd.) na dan izteka roka minimalne uporabnosti v skladu z novo uredbo predaja zainteresiranim humanitarnim organizacijam. Humanitarne organizacije lahko te izdelke prevzemajo v njihovih večjih trgovinah, kjer predajajo tudi donacije svežih izdelkov. Poudarjajo, da so se lani spomladi med prvimi odzvali na pobudo resornega ministrstva in začeli presežke hrane v trgovinah donirati predvsem Lions klubom, ki so pokazali največ zanimanja in odgovornosti pri izvajanju projekta. »Lokalni Lions klubi tako v številnih večjih Mercatorjevih trgovinah na dan prevzamejo presežke hrane. Gre za sveža živila, ki ostanejo na toploteki, v delikatesi, kruh in sladice, sadje in zelenjavo ter nekatera druga živila, ki se jim bliža iztek roka uporabnosti, na primer mleko in mlečni izdelki in podobno.«

Pravijo, da je njihov namen, da sveža živila prodajo sproti. Že več let izvajajo več ukrepov za zmanjšanje preostankov živil, saj jim kot dobremu gospodarju ni v interesu, da bi izdelke nabavljali in plačevali, nato pa bi jih morali zavreči. Izvajajo vrsto aktivnosti, ki po eni strani omogočijo, da imajo svežo ponudbo do zaprtja trgovine, po drugi pa z njimi zmanjšujemo količine ostankov hrane, ki naslednji dan ne smejo več biti v prodaji.

Podobno politiko imajo tudi v Tušu, kjer izdelke s pretečenim rokom uporabe v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo zavržejo. Zbirajo jih ločeno in jih posredujejo pooblaščenemu zbiralcu, ki ima za svoje delo vsa ustrezna dovoljenja in certifikate. »Ker pa se dobro zavedamo etičnih vidikov problematike presežkov hrane ter njihovega potenciala s humanitarnega vidika, smo v zadnjem letu v okviru zakonsko dovoljenih možnosti in ob naših osnovnih ukrepih še povečali sodelovanje pri različnih humanitarnih projektih in pobudah. presežke hrane iz naših izbranih trgovin po vsej Sloveniji dajemo za humanitarne namene različnim dobrodelnim organizacijam, ki pomagajo širokemu krogu prejemnikov.«

V Rdečem križu Slovenije in Slovenski Karitas, obeh največjih humanitarnih organizacijah pri nas, pravijo, da se z novim pravilnikom o podaljšani rabi določenih živil ni povečala preskrba njihovih centrov. Rdeči križ tudi ni razdeljeval hrane s pretečenim rokom trajanja. Pri razdeljevanju prehranskih izdelkov in druge materialne pomoči je osnovno vodilo organizacije spoštovanje dostojanstva prejemnikov pomoči, pravijo. Sicer pa da nekatera območna združenja sodelujejo z večjimi trgovskimi centri, ki jim brezplačno donirajo presežke pripravljene hrane in te še isti dan razdelijo socialno ogroženim.