Test baterij je pokazal, da dražje niso sorazmerno boljše

Baterije oziroma baterijski vložki so potrošni material in skoraj nezavedno jih uporabljamo vsak dan. Šele ko daljinski upravljalnik ne sprejme več našega ukaza, ko ugasne baterijska svetilka, ko otrok z žalostnimi očmi pove, da ga njegova igrača ne uboga več, se zavemo, da obstajajo.

Baterije imamo ponavadi pri roki, prodajalna nikoli ni daleč – niti v kakšnem odmaknjenem koncu sveta ne. Kljub vsemu se najbrž kdaj pa kdaj vprašamo, ali ne bi s kakšno drugo baterijo podaljšali časa delovanja naprave, ki jo napaja. Za izbrane baterije AA smo odgovor poiskali s primerjalnim testom, na katerem smo preverili 26 različnih vzorcev, polovica jih je naprodaj tudi v Sloveniji.

Kako smo testirali?

Baterije tipa AA imajo nazivno napetost 1,5 V, ki je ponavadi poleg tipa baterije in nekaterih varnostnih napotkov označena, na baterijah za enkratno uporabo pa boste zaman iskali nazivno kapaciteto. Ta je namreč odvisna od obremenitve, ki jo priključimo na baterijo, in je lahko od zgolj 700 mAh pri veliki obremenitvi do 3000 mAh, če je obremenitev majhna. Med uporabo se napetost zmanjšuje, pri čemer je oblika krivulje odvisna od obremenitve: pri manjši obremenitvi se krivulja spušča počasi, pri veliki obremenitvi pa bolj strmo. V primeru, ki smo ga izbrali za test (baterija je napajala fotografsko bliskavico), je na krivuljah dobro vidna sposobnost baterije, da se (delno) regenerira – krivulja se najprej strmo spusti, po koncu obremenitve pa napetost v bateriji ponovno rahlo naraste.

Za primerjavo smo poleg precej zahtevnega testa, ki simulira bliskavico, izbrali tudi lažjega, s katerim smo preverili, kako se baterija obnaša pri stalni majhni obremenitvi, kakršno zahteva preprost elektromotor, vgrajen v eno od številnih igračk. V tem primeru smo se »igrali« po eno uro na dan in igro ponavljali, dokler se ni izmerjena napetost znižala na manj kot 0,8 volta. Pri simulaciji bliskavice smo po eno uro na dan sprožali impulze z desetsekundno obremenitvijo, za regeneracijo je bilo na voljo 50 sekund. Test smo končali, ko se je napetost znižala na manj kot 0,9 volta.

Od 430 do 530 minut »igranja«

Nobeden od vzorcev ni imel težav z vrednostmi, ki jih mora doseči po standardu. Vsi so zdržali vsaj pet ur (300 minut) igranja oziroma 220 ciklov delovanja bliskavice, kar določa standard. A razlike med posameznimi baterijami so bile kljub temu zelo dobro vidne: najboljša omogoča skoraj 530 minut igranja, pri najslabši pa se je napetost na manj kot 0,8 V znižala že sto minut prej; v povprečju so baterije zdržale dobrih 466 minut.

Ne zveneči nazivi, ključna je cena

Glede na rezultate testa lahko ugotovimo, da so pri nas na splošno naprodaj kakovostne baterije, ki pa se med seboj zelo razlikujejo po ceni. Poskušali smo primerjati baterije, ki so v srednjem delu cenovne ponudbe, predvsem pa so preprosto dosegljive. Na embalaži boste lahko dostikrat prebrali visokoleteče izraze, kot so »extreme power« (ekstremna moč), »high performance« (velika zmogljivost), »turbo, high energy« (velika energija) in podobno, a nanje ne dajte prav nič! Zanimati vas mora predvsem podatek o ceni. Za eno baterijo AA namreč lahko odštejete od 0,2 do 1,15 evra. Čeprav se je dražja izkazala za boljšo, pa je razlika majhna in nikakor ni skoraj šestkratna!

Poleg alkalnih baterij, ki smo jih preizkusili, se lahko odločite tudi za nakup litijevih baterij za enkratno uporabo. Njihova kapaciteta je bistveno večja, zato jih cenijo zlasti profesionalni uporabniki za naprave z veliko obremenitvijo – pri tovrstni uporabi se izkažejo bistveno bolje kot alkalne.

Zdržijo dlje in njihova krivulja zmanjševanja kapacitete je enakomernejša, zato je občutno višja nakupna cena upravičena. Prav cena pa je najbrž razlog, da bodo alkalne baterije pri običajnih uporabnikih še nekaj časa glavnina ponudbe.