Boljše delovne razmere za raziskovalce

»Pred obnovo je bil naš laboratorij najbolj utesnjen na inštitutu, zato smo morali zavračati skupine študentov, ki so želeli sodelovati v naših raziskavah.« Tako dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu, opisuje pomen boljših delovnih razmer po končani prenovi prizidka inštituta in stare stavbe. Obe investiciji sta vredni 3,9 milijona evrov.

Kemijski inštitut je kar 85 odstotkov vrednosti investicije pokril z denarjem iz evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalo pa z lastnimi sredstvi. Obnovljeni stavbi in nova, dodatna oprema pa nista edini novosti. Novo je namreč tudi ime kandidata za direktorja inštituta. Upravni odbor je 8. oktobra izbral dr. Gregorja Anderluha, vodjo laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, in ga že predlagal vladi v potrditev.

Mercedes med mikroskopi

»S prenovo delovnih prostorov in dodatno opremo smo končno pridobili okolje za normalno delo,« zadovoljno ugotavlja dr. Jerala, vodja raziskovalne skupine, ki slovi po uspehih v sintezni biologiji, o katerih piše tudi prestižna znanstvena revija Nature. Ker ne bodo več delali v utesnjenih prostorih, bodo lahko v laboratorij sprejeli tudi več domačih in tujih študentov. Na zadnji razpis se jih je iz tujine prijavilo kar 70, med katerimi so izbrali dva – Vietnamca in Italijana.

Roman Jerala med ogledom obnovljenih prostorov, v katerih dela 30 ljudi, pokaže novo napravo za spremljanje velikosti molekul nanodelcev in nov fluorescenčni mikroskop za korelacijsko mikroskopijo. »Namestili smo ga v kletne prostore v prizidku, ker mora biti mikroskop v temnem prostoru. Takega mikroskopa za spremljanje posameznih molekul nima še nihče v Sloveniji. Imajo drugačne, tudi superresolucijske, tako modernega, kot je naš, pa ne. To je mercedes med mikroskopi,« se pošali s pridobitvijo dr. Jerala. Pove še, da stane približno 150.000 evrov in da ga odlikujejo odlična optika, elektronika in zelo občutljivi detektorji. Najsodobnejši mikroskop za opazovanje dinamike molekul na nivoju celic z dodano fluorescenčno korelacijsko spektroskopijo omogoča raziskovalcem analizo posameznih molekul.

Z dodatno opremo za raziskave bionanostruktur so dopolnili nabor eksperimentalnih tehnik, primerljivih z drugimi raziskovalnimi skupinami po svetu. V prenovljenih laboratorijih za celično biologijo bodo izvajali študije celičnih mehanizmov imunskega odziva, namen pa je izboljšati učinkovitost cepiv in imunoterapije raka ter vnetnih bolezni. S prenovo raziskovalne opreme bo skupina pridobila konkurenčno prednost pri prijavljanju na mednarodne razpise.

CVTA zasluži vse na trgu

Z evropskimi sredstvi so med prenovo stare stavbe in prizidka obogatili z novo, dodatno opremo tudi center za validacijske tehnologije in analitiko, v manjši meri pa so nadgradili raziskovalno opremo z novo še v laboratoriju za strukturo biomolekul.

Dr. Samo Andrenšek, vodja centra za validacijsko tehnologijo in analitiko (CVTA), poudarja, da jim bo dodatna oprema, med katero so novi napravi za teste raztapljanja in nov tekočinski kromatograf, omogočila povečanje obsega dela za industrijo: »Čeprav delujemo v okviru institucije, ki je javnega značaja, se financiramo izključno z delom na trgu. Na njem zaslužimo skoraj milijon evrov, povpraševanje pa je večje, kot zmoremo narediti.«

Center z desetimi zaposlenimi pridobi največ naročil iz farmacevtske industrije, posodobitev opreme in načrtovana zaposlitev še sedmih strokovnjakov pa jim bosta omogočili pridobivanje novih naročnikov, denimo v naftni, živilski in kozmetični industriji.

»Najprej preverimo analizni postopek, potem pa ga validiramo, kar pomeni, da napišemo protokol izvedbe testov v analiznem postopku in tudi to, kakšnim kriterijem morajo ustrezati rezultati,« opisuje delo CVTA dr. Andrenšek. Center se namreč ukvarja največ s kromatografskimi tehnikami, s katerimi analizirajo postopke, ki so jih razvili naročniki. Pogosto testirajo, kako se raztaplja tableta, kako delujejo aktivne učinkovine v okolju, v katerem bo tableta poslana v organizem. Izvajajo tudi teste identifikacije, s katerimi preverjajo, ali gre dejansko za navedeno učinkovino ali za neko drugo.

Kot ugotavlja dr. Andrenšek, v živilski industriji manjka nadzor kemične neoporečnosti, denimo raznih nečistoč. Napoveduje, da naj bi jih kmalu obiskali predstavniki ameriške uprave za zdravila FDA, ki preverja pogoje dela in standarde validacijskih organizacij za farmacevte, ki prodajajo zdravila na ameriškem trgu.

Novi reaktorski sistemi

Kemijski inštitut je uspešen tudi pri pridobivanju evropskih projektov. V zadnjem letu je skupaj s partnerji, s katerimi sodeluje v različnih konzorcijh, pridobil sedem projektov, vrednih skoraj 49 milijonov evrov; od tega je zanj namenjenih 4,5 milijona. Med večjimi novimi evropskimi projekti je tudi Adrem (Adaptable Reactors for Resource and Energy Efficient Methane Valorisation).

Dr. Blaž Likozar iz laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo je skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja Kemijskega inštituta dr. Janezom Levcem nosilec tega projekta na inštitutu. Štiriletni projekt je namenjen zgraditvi prilagodljivega reaktorja za surovinsko in energijsko učinkovito pretvorbo metana, rezultati reaktorske tehnologije pa bodo uporabni v industriji. Kemijski inštitut v projektu Adrem, ki je vreden šest milijonov evrov, financiran pa je z evropskimi sredstvi iz raziskovalnega programa Obzorje 2020, je eden od skupaj desetih partnerjev. Za svoje delo v projektu bo pridobil 574.000 evrov.

Po Likozarjevih besedah sodelujejo v projektu »najboljše univerze in inštituti s področja kemijskega inženirstva in katalize v Evropi ter močna industrija«. Konzorcij vodi nizozemska Tehnična univerza v Delftu, partnerji pa so britansko podjetje Johnson Matthey, nizozemski Technip, francoski Sairem, univerze iz Leuvna, Genta, Zaragoze in Dortmunda ter danski inštitut Teknologisk.

»Pri projektu Adrem gre za pretvorbo metana – oziroma zemeljskega plina, kot mu rečemo poljudno – z novimi načini, predvsem z zeleno električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Tradicionalni postopki predelave zemeljskega plina v energente in kemikalije za splošno rabo so že dolgo znani, z novimi postopki pa želimo doseči čim manjše izpuste ogljikovega dioksida. To bi radi naredili energetsko čim bolj učinkovito,« opisuje bistvo projekta dr. Likozar. Njihov cilj je izboljšati opremo in sam postopek, in sicer tako, da bi reaktorji obratovali nizkoenergijsko in z omejenimi izpusti ter z uporabo zelene energije.

Konzorcij v okviru celotnega projekta razvija štiri podprojekte, enega od teh pa pokriva Kemijski inštitut. Dr. Likozar: »Načrtujemo reaktor za pretvorbo metana oziroma zemeljskega plina v različne tržno zanimive kemikalije. Primarno se bomo ukvarjali z oksidiranimi komponentami, kakršni sta metanol in dimetil eter. Ukvarjali se bomo tudi z neoksidativnimi postopki, torej brez kisika, pri čemer bodo produkti različni ogljikovodiki ali pa aromati. To so vmesni kemijski produkti, ki imajo veliko vrednost in jih vsi potrebujemo.«

Projekt bo vpeljal nove porajajoče reaktorske tehnologije, namenjene za uporabo v industriji; med glavnimi končnimi uporabniki novega reakcijskega sistema pretvorbe metana so predvsem naftno-plinska podjetja. Še bolj konkretno: plin, ki se sprošča med črpanjem nafte na oddaljenih morskih naftnih ploščadih, zdaj sežigajo, ker je transport do rafinerij predrag in predolg. Z novimi reaktorji pa bi lahko kar na samih naftnih ploščadih plin pretvorili v različne uporabne kemijske produkte, predvsem tekoče, ker so lažji za transport.