Tiskane izdaje
Od včeraj na danes, natanko opolnoči, nam je bila poklonjena dodatna sekunda. Ta presežek časa smo dobili na račun počasnejšega vrtenja našega planeta. Zadnja minuta v torku tako ni imela 60 sekund, pač pa izjemoma 61. Ta dodatna sekunda je bila potrebna za uskladitev atomskih ur po svetu s koordiniranim univerzalnim časom (UTC), to je sistemom, ki uravnava večino mednarodnih civilnih časovnih sistemov in z Zemljino rotacijo.
Usklajeni univerzalni čas je osnovan na izredno natančnih atomskih urah, znanstveniki pa časovno skalo bazirajo tudi na rotaciji Zemlje s tehniko VLBI (Very Long Baseline Interferometry), ki z radijskimi teleskopi meri Zemljino orientacijo. Ta dva časa nista vedno povsem usklajena. Kot pojasnjujejo v Nasi, zaradi Zemljine rotacije prihaja do neskladja med njima, ki ga ni mogoče vedno vnaprej napovedati. Zaradi interakcije Zemlje z gravitacijskimi silami Lune in Sonca se njeno vrtenje postopoma upočasnjuje. Razlika v času je zdaj znesla eno sekundo, ki so jo naše ure dodatno obeležile natanko opolnoči.
V prihodnosti bomo takih dodatnih sekund dobili še več in pogosteje, napovedujejo astronomi. Na rotacijo Zemlje utegnejo vplivati tudi močnejši potresi, pa tudi temperaturne spremembe v atmosferi, torej globalno segrevanje zaradi podnebnih sprememb.
Po zdajšnji izračunih razlika med UTC in astronomskim časom znese eno sekundo v treh letih. Čez dodatne sekunde ne bi dodajali (izbran je datum 30. junij), bi približno v 500 letih prišlo do opaznega odstopanja UTC od astronomskega časa.
