Tiskane izdaje
V predahih med udarnimi novicami o terorističnih napadih ali gospodarskih krizah po svetu se v medijih redno kot polna luna pojavljajo tudi prispevki o težavah pri ohranjanju biotske pestrosti na našem planetu. Ta je, vsaj na prvi pogled, od vseh treh res še najmanj nadležna nevšečnost. Marsikdo bi jo opisal kot »vbod s šivanko v primerjavi z letalsko nesrečo«. A v nečem so si vse tri zelo podobne. Za nobeno nimamo pravih rešitev.
Informacije o stanju narave v Evropi, kakor bolj priljudno imenujemo stvari, povezane z biotsko pestrostjo, najbolj učinkovito dobivamo s štetjem indikatorskih organizmov, kot so tudi ptice. V evropskem združenju ornitologov s kratico EBCC (European Bird Census Council – http://www.ebcc.info/) že od leta 1980 sistematično zbirajo podatke z večjega dela celine o velikosti populacij ptic in jih predstavljajo javnosti. Stanje pri gozdnih vrstah se zadnjih dobrih 30 let ni bistveno spremenilo. Ker ga izračunavajo kot povprečje za 33 vrst, to še ne pomeni, da je v gozdu vse v najlepšem redu. Nakazuje pa, da slabše razmere na eni strani nekako uravnovešajo boljše razmere na drugi. Drugače je v kmetijski krajini, pokrajini, ki obstaja le zaradi skupnega delovanja narave in človeka. Indeks, izračunan na podlagi populacijskih trendov 39 vrst, se je v istem obdobju zmanjšal za polovico – večini ptic kmetijske krajine se slabo piše, tudi najbolj običajnim, kot so vrabci, strnadi in škrjanci.
Agresivno kmetovanje
Velik del ptic iz kmetijske krajine mrzlo polovico leta preživi na obalah Sredozemlja ali v Afriki. Pa ne zaradi mraza! Ko njive in travnike pozimi prekrije snežna odeja, ostane le malo dostopne hrane, zato se odselijo. Dolgo smo se tolažili, da so za zmanjševanje velikosti populacij ptic kmetijske krajine krive prav razmere tam, zunaj Evrope, kjer ptice prezimujejo. Na primer suše v Sahelu. Vsakih toliko let zaradi podnebnih in oceanskih sprememb stisne pokrajino južno od Sahare pomanjkanje padavin, in število ptic, ki bi se morale spomladi vrniti k nam, se korenito zmanjša. Ali drug primer, obredni lov s strelnim orožjem in mrežami v Sredozemlju, čez katero se večina ptic seli. Po ocenah imajo zaradi tega populacije letno milijonska zmanjšanja. Vedno več pa je dokazov, da velik (največji?) problem za ptice tiči tudi pri nas, v do okolja zelo agresivni kmetijski politiki. Čas je, da začnemo pometati pred svojim pragom.
Travniške ptice so primer skupine ptic, ki živijo v kmetijski krajini. Na travnikih si iščejo hrano, tam prenočujejo, se skrivajo pred plenilci in sredi travnikov skrbijo za svoj zarod – običajno v maju in juniju. Na sodobnih, intenzivnih kmetijskih površinah travnike prvič pokosijo maja, do jeseni potem še najmanj enkrat ali dvakrat. V enem dnevu en kosec sam pokosi in pospravi travo s površine, na kakršni se je pred desetletji z istim delom ubadala cela družina vsaj en teden. Rezila motorne kose sekajo hitro in tik nad tlemi, med zobmi zmeljejo vse, tudi gnezda. In ker danes do konca junija pokosijo tako rekoč vse travnike, dolgoročna ohranitev vrst ni več zagotovljena. V povprečju male ptice pevke živijo dve ali tri leta, tiste večje enkrat ali dvakrat dlje. Ko od starosti omagajo, ostanejo travniki brez ptic, saj mladih, ki bi jih nadomestili, ni. In to je samo en primer zmanjševanja biotske pestrosti zaradi intenziviranja kmetijske krajine. Raziskovalci skorajda vsako leto ugotovijo kakšen nov vidik negativnih vplivov, in to ne samo pri pticah.
Iskanje sožitja
Morda je ohranjanje biotske pestrosti v splošni družbeni prepoznavi res manjša težava kakor svetovni terorizem ali gospodarska kriza. A za slednja vsaj vemo, da če bi nam ju uspelo izkoreniniti, bi bili veliki zmagovalci. Kmetijska krajina je prostor, ki si ga narava in človek delita. Če iz njega izkoreninimo naravo ali človeka (kmetovanje), bomo ljudje v vsakem primeru poraženi. Ena od prednostnih nalog naravovarstva v Evropi je tako poiskati pravo ravnovesje med obema in načine, kako ga ohraniti. Kot kažejo podatki, ki jih zbira EBCC, smo pri iskanju sožitja še daleč od cilja.
Dr. Davorin Tome Nacionalni inštitut za biologijo
