Fižol za toplejše podnebje

Znanstveniki so vzgojili 30 novih vrst »proti vročini odpornega« fižola, dragocenega vira beljakovin, zlasti v siromašnejših predelih sveta. Po nekaterih ocenah je ta rastlina iz družine metuljnic pomemben vir prehrane za okoli 400 milijonov ljudi, primernih površin za njegovo rast pa je zaradi splošnega segrevanja ozračja iz leta v leto manj. »Mali pridelovalci fižola že v najboljših letih komaj preživijo,« opozarja raziskovalec Steve Beebe, »zaradi podnebnih sprememb pa bo marsikateri med njimi prisiljen gladovati.«

Nove vrste fižola uspešno kljubujejo tako suši kot visokim temperaturam, nekatere pa vsebujejo tudi veliko železa, kar povečuje njihovo hranilno vrednost. Po zagotovilih dr. Beebeja so jih vzgojili s tradicionalnim križanjem vrst, in ne z genskim inženiringom. S podrobno analizo več tisoč vrst fižola, shranjenega v »genskih bankah«, so sprva iskali le vrsto, ki bi uspevala v revnejši zemlji, med procesom pa so odkrili kombinacijo, ki uspešno kljubuje tudi vročini.

Po besedah raziskovalcev nove vrste fižola lahko prenesejo globalni dvig temperature štirih stopinj – torej najbolj črn srednjeročni scenarij segrevanja ozračja. A že če bodo kljubovale povprečnemu temperaturnemu dvigu treh stopinj, bi bila svetovna pridelava fižola zaradi segrevanja svetovnega ozračja manjša le za okoli pet odstotkov, trdijo raziskovalci.

Po znanstvenih predvidevanjih bo splošna otoplitev najhuje prizadela pridelovalce fižola v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki, zlasti v Nikaragvi, Hondurasu, Braziliji, na Haitiju, v Keniji, Tanzaniji, Ugandi in Demokratični republiki Kongo, kjer so se mali kmetje tudi najmanj zmožni prilagajati podnebnim spremembam.

Nove vrste »podnebno žilavega« fižola je včeraj kot »izjemno pomembno odkritje in velik znanstveni dosežek« označil tudi Clayton Campanhola iz Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.