Genetika o kreativnosti in duševnih boleznih

Islandski znanstveniki ugotavljajo, da so pri ljudeh v kreativnih poklicih zaznana večja tveganja za pojav shizofrenije in bipolarne motnje, kar povezujejo z nekaterimi genetskimi dejavniki. Pri slikarjih, glasbenikih, pisateljih in plesalcih je verjetnost za izbruh duševnih bolezni kar za četrtino večja kot pri manj kreativnih poklicih, denimo pri kmetih, fizičnih delavcih in prodajalcih.

Kari Stefansson, ustanovitelj in direktor islandske družbe za genetiko deCode, je rezultate genetske študije, objavljene v reviji Nature Neuroscience, pospremil s poljudnim komentarjem: »Kreativni ljudje razmišljajo drugače. Ker so drugačni, jih ponavadi označujemo za čudaške ali celo nore. Stari koncept o norih genijih še vedno velja. Mozart, Bach in Van Gogh so slavni predvsem zaradi svoje ustvarjalnosti.«

Znanstveniki so raziskali medicinske in genetske informacije o 86.000 Islandcih, zajetih v raziskavo. Primerjali so pogostost genetskih dejavnikov med člani različnih umetniških združenj in tistimi, ki niso člani, ter ugotovili kar 17-odstotno rast genetskih faktorjev, ki povzročajo shizofrenijo in bipolarno motnjo.

Rezultate so preverjali z dodatnim proučevanjem medicinskih podatkov o Švedih in Nizozemcih. Med njimi je bilo 35.000 ljudi iz kreativnih poklicev in pri teh so ugotovili 25-odstotno verjetnost za pojav ene od duševnih motenj zaradi poudarjenih genov, ki lahko vodijo do motenj. Kljub visoki genetski verjetnosti pa se duševne bolezni razvijejo le pri redkih kreativcih, in sicer le pri odstotku populacije, pri čemer igrajo močno vlogo tudi osebne izkušnje in družbene okoliščine.

Drugače kot islandski raziskovalci pa razmišlja profesor psihiatrije na harvardski univerzi Albert Rothenberg. Po njegovem ni nobenega trdnega dokaza o povezanosti med kreativnostjo in duševnimi motnjami. Trdi, da so »to zgolj romantične predstave iz 19. stoletja, po katerih se umetnik bojuje s svojimi notranjimi demoni«.

Ugovoru skeptikov, da je povezava med kreativnostjo in duševnimi motnjami prešibka, če jo gradimo samo na odstotku populacije, načelno pritrjuje tudi Stefansson, a kljub temu je po njegovem vredna znanstvene presoje.