Tiskane izdaje
Skupina raziskovalcev s slovite ameriške univerze Stanford je pred kratkim predstavila raziskavo o povezanosti vsakodnevnega pešačenja in čezmerne telesne teže. Podatke so zbrali tako, da so vključili uporabnike pametnih telefonov v več kot sto državah s spletno aplikacijo za štetje korakov.
Avtorji – raziskovali so tudi, zakaj podatki o povprečni telesni aktivnosti v posameznem okolju ne kažejo realnega stanja – že v uvodu raziskave opozorijo na globalno pandemijo premajhne telesne aktivnosti, ki je tesno povezana z vsaj 3,5 milijona prezgodnjih smrti na leto. Zato je, dodajajo, nujno bolje razumeti vzroke za to neželeno stanje.
Obsežna raziskava, objavljena v britanski znanstveni reviji Nature, je za nepoznavalce zanimiv primer tega, kako je mogoče iz stotisočev, milijonov, v nekaterih primerih za druge poglobljene analize pa tudi milijard sledi, ki jih puščajo uporabniki na spletu, z zapletenimi algoritmi izluščiti pomembne ugotovitve.
Iz velikega števila podatkov, zbranih s pomočjo pametnih telefonov z aplikacijo azumio argus app, so od julija 2013 do decembra 2014 analizirali podatke o več kot 700.000 uporabnikih iz 111 držav in njihovih 68 milijonih dnevnih telesnih aktivnosti, da bi ugotovili, kako aktivni so v resnici. Da bi pridobili bolj poglobljene podatke, so potem iz širšega nabora 68 milijonov dni oziroma preračunanih korakov in minut za natančno 707.527 anonimiziranih uporabnikov izbrali 46 držav. Devetdeset odstotkov uporabnikov je bilo iz držav z višjim standardom.
Kot so pojasnili raziskovalci, so izbrali za orodje pametne telefone zato, ker ima večina med njimi že vključeno aplikacijo za štetje telesnih aktivnosti, kot so koraki oziroma pešačenje, porabo kalorij in druge možnosti. Korake in druge telesne aktivnosti je seveda že dolgo mogoče meriti tudi s pametnimi urami in drugimi »merilci« gibanja.
Ključno veliko
Kot so prikazali v posebni tabeli v raziskavi, je bila povprečna aktivnost opazovancev malo manj kot 5000, natančneje 4961 dnevnih korakov. Vendar pa, kot so potem pojasnili, število povprečnih korakov oziroma dobljene številke same po sebi ne razkrijejo pomembnih podrobnosti oziroma ozadja, ki se lahko skriva za njimi.
Največ pešačijo na Kitajskem
Zanimiva je ugotovitev, da so na Kitajskem, v tem primeru konkretno uporabniki pametnega telefona v Hongkongu, na vrhu lestvice z največ prehojenimi koraki – 6880 na dan. Na dnu tabele so prebivalci Indonezije s približno polovico manj (3513) opravljenimi koraki čez dan. Kitajski sledi Japonska, za njo je Španija, potem se zvrstijo Velika Britanija, Kanada, ZDA, Arabski emirati in Brazilija.
Presenetljiva je bila ugotovitev, da povprečno število korakov, ki jih opravijo ljudje v posameznih okoljih, ni, kot bi verjetno pričakovali, premo sorazmerno z večjo ali manjšo stopnjo čezmerne telesne teže. Raziskovalci so se tako bolj posvetili vprašanju kakovosti oziroma, kot so to opredelili, neenakovredne ali neenakomerne aktivnosti; višja ko je neenakovredna aktivnost, bolj je povezana s čezmerno težo in obrnjeno. Kot primer navajajo Švedsko, kjer so razlike v telesni aktivnosti med ljudmi najmanjše, prav tako med ženskimi in moškimi, imajo pa najmanj čezmerno težkih ljudi.
Po drugi strani so v ZDA in Mehiki podobne povprečne stopnje aktivnosti, toda v ZDA je večja neenakomerna aktivnost, imajo pa tudi več čezmerno težkih ljudi.
Zakaj so ženske
Precej drugače je v Savdski Arabiji in ZDA, kjer so ženske občutno manj aktivne kot moški, več pa je tudi neenakomerne aktivnosti in čezmerno težkih.
Po Leskovčevih besedah je iz zbranih podatkov mogoče ugotoviti, da v primerih, ko so razlike v telesni aktivnosti velike, to kaže, da je aktivnost žensk bistveno slabša kot pri moških. Ugotovili so, da taka negativna zanka bolj prizadene ženske kot moške. Vse razsežnosti tega pojava bi bilo dobro še podrobneje proučiti.
(Ne)prijazna okolja
Po pričakovanju se je potrdilo, da na kakovostno in enakomerno telesno aktivnost poleg tradicije in navad, kot je v Skandinaviji kolesarjenje, ljudje raje pešačijo, če je okolje prijazno, primerno, dosegljivo s ponudbo za pešačenje po vsakdanjih opravkih in športne aktivnosti oziroma servisno dejavnostjo, kamor prištevajo tudi dostopnost do trgovin, restavracij, parkov in drugih površin za pešce. Kot zgleden primer v raziskavi omenjajo San Francisco in New York.
Podatke iz doslej največje tovrstne raziskave bi lahko, kot meni profesor bioinženirstva Scott Delp, uporabili za učinkovitejše urejanje okolij, primernih za pešce, in nove pristope, ki bi spodbujali ljudi, da bi se več gibali.
Novi znanstveni pristopi
Raziskovalci so tudi prepričani, da raziskava odpira vrata za nove znanstvene pristope na tem področju. Kot pojasnjuje Leskovec, z analizo omrežij računalništvo postaja znanost in gradi most med inženirstvom in znanostjo, razvija napredna orodja, nato pa jih tudi aplicira ter prispeva k razvoju znanosti.
V specifičnem okolju danes dvomilijonske Silicijeve doline, kjer je poleg stanfordske univerze med prvimi oral ledino Hewlet-Packard, potem pa so se rodili Google, Facebook, Yahoo in Twiter, se je tako ob zbliževanju z družboslovjem postopoma oblikovala še kopica novih pojmov, kot so računska sociologija, sociofizika in digitalna humanistika.
Splet kot teleskop ali periskop
Jure Leskovec za svetovni splet, na katerem pušča sledi vsak uporabnik, rad uporabi prispodobo, da je pravzaprav nekakšen orjaški teleskop ali, če govorimo o rudarjenju po velikanskem številu podatkov, periskop. Raziskovalci imajo tako neverjetno veliko možnosti, da na tem svojevrstnem »biološkem sistemu« proučujejo vprašanja, ki zadevajo družbo, tehnologijo, informacije. To pa zahteva drugačne, bistveno širše pristope v raziskovanju kot zgolj računalniškega, pojasnjuje Leskovec.
Pred tem se je s svojimi skupinami ukvarjal z vrsto drugih raziskav, kjer so prav tako analizirali zelo velike količine podatkov. Za analizo (ne)pristranskosti medijev, denimo, so šest let zbirali po 20 milijonov časopisnih člankov na dan in potem analizirali 6 milijard dokumentov.
Kar pa zadeva tokratno, aktualno raziskavo, skupaj s sodelavci meni, da je dala ustrezna izhodišča za učinkovitejše izboljševanje zdravja predvsem s povečanjem telesne aktivnosti. In hoja je, tako kot denimo tudi njemu ljubo in praktično kolesarjenje, vsekakor najbolj naravna, najlažja, vsakomur dosegljiva zdrava aktivnost.
