Znanstveniki so kar 64 let raziskovali, kaj je 5. decembra 1952 v Londonu povzročilo tako hudo meglo, da je umrlo 12.000 ljudi,
Zakaj so se sploh tako dolgo ukvarjali z ubijalsko meglo in atmosferskimi problemi tistega leta, ko pa je toliko drugih sodobnih raziskovalnih izzivov? Raziskovalci s teksaške univerze A&M pojasnjujejo, da razumevanje vzrokov za neki tako oddaljen dogodek pomeni lekcijo tudi za prihodnost, predvsem v razumevanju onesnaženosti mest.
Dr. Renyi Zhang, vodja ameriške raziskave o ubijalski londonski megli, se je uganke lotil tako,
Že dolgo je znano, da je velik povzročitelj megle tudi sulfat (v anorganski kemiji je to sol žveplove kisline) in da delci žveplene kisline nastajajo iz žveplovega dioksida med kurjenjem premoga v elektrarnah in gospodinjstvih. Edino, kar po Zhangovih besedah ni bilo dovolj razjasnjeno, je, kako natančno se je žveplov dioksid pretvoril v žvepleno kislino.
»Dokazali smo, da je ta proces omogočil dušikov dioksid, ki je prav tako stranski produkt kurjenja premoga in je zaznan tudi v megli,« je pojasnil znanstvenik.
Razumevanje vzrokov za tako oddaljen dogodek pomeni lekcijo tudi za prihodnost, predvsem v razumevanju onesnaženosti mest. Foto: Wikimedia
Podobni procesi hudega onesnaženja ozračja se danes dogajajo na Kitajskem, zato so jih znanstveniki temeljito proučevali, da bi se dokopali do odgovora o ubijalski londonski megli. Ugotavljajo pa, da povzročitelji in kemijski procesi niso povsem enaki, med drugim zato, ker Kitajska uporablja veliko gnojil v kmetijstvu, kar v kombinaciji z gostim cestnim prometom in avtomobilskimi izpušnimi plini povzroča visoko vsebnost amonijaka v ozračju, ta pa nevtralizira kislinske delce. Medtem ko je bila londonska megla kisla, če jo gledamo z vidika kemijske polarnosti, je megla na Kitajskem v bistvu nevtralna, je razložil dr. Zhang.