Krasoslovno študijsko središče Unesca odslej v Postojni

Kras, ki je dal ime krasu po vsem svetu, temeljne raziskave krasa in njihova uporaba pri načrtovanju posegov v kras, razvejena dejavnost Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, pa mednarodno povezovanje ter dolgoletno sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici, kjer poteka doktorski študijski program krasoslovja, so zdaj pripeljali še do Krasoslovnega študijskega središča Unesca.

Univerza v Novi Gorici (UNG) je v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU vlogo za ustanovitev sedeža Unesca s področja krasoslovja oddala aprila 2012. Ustanovi sta vlogo nato dopolnjevali, pogodbo z Unescom pa je UNG podpisala 26. junija letos. Tako je bil ustanovljen prvi Unescov sedež v Sloveniji, eden od osemstotih v 132 državah, eden od tridesetih, ki se ukvarjajo z okoljem, eden od desetih, ki izobražujejo, in edini krasoslovni. »To je izjemno priznanje Sloveniji, naši univerzi, inštitutu in slovenskemu krasoslovju,« je ustanovitev Unescovega sedeža na predstavitvi prejšnji teden označil rektor Univerze v Novi Gorici dr. Danilo Zavrtanik in dodal, da je to v teh časih in slovenskih razmerah redek primer sodelovanja izobraževalnih ustanov.

Trikrat »kras«

Po novem je slovenski kras na Unescovih seznamih zapisan trikrat. Najprej, leta 1986 z vpisom Škocjanskih jam na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Vsakoletna mednarodna krasoslovna šola poteka pod pokroviteljstvom Unesca, zdaj pa so UNG, Postojna in Slovenija dobili še Unescovo krasoslovno študijsko katedro. Predvidoma že prihodnje leto, kot je na predstavitvi postopkov za Krasoslovno študijsko središče povedala generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner, bo na poskusni seznam naravne in kulturne dediščine vpisan predlog serijske transnacionalne nominacije Dinarski kras, v katerem sodelujejo države od Italije do Albanije, projekt pa koordinira javni zavod Park Škocjanske jame.

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU je tudi sedež Krasoslovne akademije, ki združuje vse krasoslovne ustanove sveta, in sedež Mednarodne speleološke zveze ter registra slovenskih kraških jam z več kot 11.000 opisanimi jamami.

Vlogo za prvo Unescovo stolico v Sloveniji je pripravil akademik dr. Andrej Kranjc, zamisel Inštituta za raziskovanje krasa o Unescovem sedežu pa se je porodila že konec prejšnjega stoletja. Leta 2002 sta novogoriška univerza in ZRC SAZU sklenila sporazum o dolgoročnem sodelovanju pri izvajanju izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju načrtovanja in izvajanja podiplomskega študijskega programa krasoslovja. Študij je UNG akreditirala leta 2003, v skladu z bolonjsko reformo so ga prenovili leta 2007, nazadnje pa osvežili lani. Doktorski program krasoslovja se tako že več kot deset let izvaja v sklopu Fakultete za podiplomski študij na UNG. Resno delo za uresničitev zamisli o Unescovem sedežu študija krasoslovja pa se je na pobudo Inštituta za raziskovanje krasa začelo leta 2009.

Kot pika na i

Študij krasoslovja, ki je eden od sedmih študijskih programov Fakultete za podiplomski študij UNG (predavanja in raziskave študentov potekajo v prostorih inštituta v Postojni), je edini primer samostojnega in celovitega (triletnega) študija krasoslovja na svetu. Ustanovitev Unescovega sedeža je za UNG in Inštitut za raziskovanje krasa, ki je z mednarodno raziskovalno tradicijo in sodelovanjem že središče svetovnega krasoslovja, le pika na i, »dodana vrednost«, ki sicer sama po sebi ne prinaša denarja, prinaša pa ugled in je še eno potrdilo kompetentnosti sodelavcev UNG in Inštituta za raziskovanje krasa.

Študij v programu Krasoslovje je individualen, z malo obveznimi in 40 izbirnimi predmeti. Znanstveno in aplikativno znanje študentom podajajo predavatelji, ki so večinoma sodelavci domačega inštituta, desetina predavateljskih moči pa je tujcev. Kot je povedal direktor podiplomskega študijskega programa krasoslovja dr. Martin Knez, je doktorski naziv doslej prejelo 14 njihovih podiplomskih študentov iz srednje Evrope in Južne Amerike, v kratkem pričakujejo doktorat Kanadčana in Kitajca. Letos se je v program vpisalo sedem novih kandidatov za doktorat, študij zaključuje devet krasoslovcev iz petih držav. Trenutno je v program vključenih šest Slovencev, dva študenta iz Bosne in Hercegovine ter Makedonec in Kanadčana, Hrvat, Italijan, Kostaričan in Kitajec.

Iskano krasoslovno znanje

Sodelavci študijskega programa krasoslovja pa tudi izobražujejo za izobraževanje. Pripravljajo na primer skupni doktorski študijski program krasoslovja z junansko univerzo iz Kunminga na Kitajskem. Del teh priprav je sporazum med novogoriško in junansko univerzo za lažje prehajanje in izmenjavo študentov ter predavateljev, ki ga bodo kmalu podpisali. Inštitut za raziskovanje krasa načrtuje tudi tesnejše sodelovanje z univerzami, najprej v Egiptu in Maroku, prihodnje leto bodo z izpostavo pariške Sorbone v Abu Dhabiju pripravili skupno krasoslovno srečanje, prvo te vrste na arabskih tleh. Namreč, ne samo da je kraške skoraj pol Slovenije in tretjina Evrope, kraškega je kar šestina sveta. Zato še vedno primanjkuje znanja za načrtovanje posegov na krasu ter reševanje naraščajočih težav s pitno vodo. Pomemben del ga bo zanesljivo prispevalo tudi Unescovo študijsko središče na postojnskem inštitutu.