Tiskane izdaje
Zgorevanje ogljičnih goriv povzroča emisije delcev. Delce, ki absorbirajo svetlobo, vidimo − to so saje. Če smo malo pedantnejši, jim rečemo črni ogljik. In prav črni ogljik je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja ozračja, prehiteva ga samo ogljikov dioksid. Črni ogljik ostane v zraku do nekaj tednov, kar je veliko manj od ogljikovega dioksida, katerega življenjska doba je nekaj desetletij. Če nam uspe iz izpustov odstraniti črni ogljik, upočasnimo podnebne spremembe.
Zakaj ne bi torej merili črnega ogljika med poletom okoli sveta?
Retorično vprašanje, ki sva si ga z Matevžem prvič postavila med pripravami za polet GLWF2012. Takrat smo še tipali v temi: ali lahko naredimo merilnik, ki bo meril tako nizke koncentracije črnega ogljika, kot jih pričakujemo na višini poleta? Lahko naredimo vzorčevalni sistem na letalu? Bodo rezultati relevantni?
Naredili smo prototip merilnika črnega ogljika in opremili letalo s celotnim sistemom. Pokazali smo, da zmoremo z opremljenim ultralahkim letalom pridobiti pomembne podatke o koncentracijah črnega ogljika, virih onesnaženja zraka, njihovi regionalni in vertikalni porazdelitvi. Nadaljevali smo spomladi 2013 med poletom na severni tečaj. Na višini poleta, ki je pomembna za podnebne spremembe, smo merili koncentracije, ki so bile včasih zelo nizke ali pa precej visoke. Določili smo območja, kjer ležijo viri črnega ogljika. Pokazali smo, da je zgorevanje biomase vir saj, ki regionalno vpliva na podnebje; da nekateri podnebni modeli podcenjujejo segrevanje za kakšno četrtino; in da obvladujemo tehnologijo za te vrste meritev. Rezultate smo predstavili laični in znanstveni javnosti, včasih smo bili še sami nekoliko presenečeni, kaj vse je mogoče narediti na način, ki je preprostejši in cenejši od uveljavljenih načinov merjenja.
Vpliv črnega ogljika je večplasten: spreminja podnebje in naše zdravje − oboje na slabše.
Gledano lokalno so saje pomembne, ker vplivajo na naše zdravje − vdihnemo jih globoko v pljuča, pridejo v kri, po telesu pa povzročajo vnetje. Zato nočemo živeti ali delati ob prometnih cestah in smo veseli, če s preureditvijo prometa drugi poskrbijo, da dihamo čistejši zrak. Če sami ali sosedje ne kurimo drv v preprostih pečeh, dihamo pozimi čist zrak tudi zvečer. Najpomembnejša vira črnega ogljika sta v srednji Evropi promet in ogrevanje hiš na drva. Prehod na daljinsko ogrevanje in uporaba javnega prevoza sta najučinkovitejša načina zmanjšanja izpustov in izboljšanja kakovosti zraka.
Gledano regionalno nas zanima, kako se onesnažen zrak premika, kar je že del političnega diskurza. Koliko ga pride od drugod? Koliko ga sami »pošljemo naprej«? To so vprašanja, ki si jih je sicer treba postaviti, vendar je najbolje začeti reševati probleme pri sebi. Emisije so vedno lokalne.
Globalno nas zanimajo podnebne spremembe. Črni ogljik segreva ozračje. Ker »senči« tla, stabilizira atmosfero, vpliva pa tudi na nastajanje oblakov in s tem na regionalno podnebje. Zaradi kratke življenjske dobe črnega ogljika v ozračju lahko upočasnimo segrevanje za nekaj let in v tem času (z veliko politične volje) dosežemo globalni dogovor o izpustih ogljikovega dioksida, saj lahko dolgoročno ustavimo segrevanje samo s temi omejitvami.
Z meritvami črnega ogljika med poleti okoli sveta smo stopili na črno ogljično pot − ta nas z veliko volje, natančno merjenimi ukrepi in prav nič sreče vodi do kratkoročnega upočasnjenja segrevanja ozračja. Z meritvami lahko določimo vire in njihove prispevke globalno. Z ukrepi lahko izpuste zmanjšamo in na podlagi meritev ukrepe prilagodimo, če bo treba. Da ne dosežemo dveh stopinj Celzija, bo treba narediti veliko več kot le udariti s petami rdečih čeveljcev. This ain't Kansas anymore.* Stopili smo daleč ven iz območja udobja. Lokalno, regionalno in globalno.
* To ni več Kansas (prosto po Čarovniku iz Oza).
***
Griša Močnik je bil fizik že pred diplomo in doktoratom, je direktor podjetja Aerosol, d. o. o., in član ekipe GLWF2016.
Ekipo GLWF smo povabili k pisanju blogov. Sledite še zapisom Domna Graufa, Andreja Velkavrha, Borisa Mikuža in Petre Draškovič Pelc. Z oddaljenih kotičkov sveta pa se bo oglasil tudi Matevž Lenarčič.
