Tiskane izdaje
Ljubljana - Tukajšnji Kemijski inštitut bo nadaljeval z razvijanjem litij-žveplovih baterij, ki obljubljajo do 300 odstotkov večjo zmogljivost, saj so na razpisu javno-zasebnega partnerstva za zelena vozila iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 pridobili evropska sredstva za projekt Helis.
Z inštituta so sporočili, da so v izjemno močni konkurenci pridobili štiriletni projekt, ki je nadaljevanje projekta Eurolis, katerega cilj je zmogljivejši in cenejši akumulator za električna vozila. Za koordinatorja projekta, doc. dr. Roberta Dominka in njegovo raziskovalno skupino na Kemijskem inštitutu, je financiranje projekta Helis potrditev začrtane raziskovalne poti, ki so si jo zadali v projektu Eurolis. Obenem so evalvatorji in Evropska komisija potrdili uspešno izvajanje projekta Eurolis, kjer trenutno preizkušajo drugo generacijo prototipnih litij-žveplovih baterij.
V projektu Helis se bodo raziskovalci ukvarjali s problemi, identificiranimi med izvajanjem projekta Eurolis, navajajo na Kemijskem inštitutu. Obenem pa bodo preizkušali delovanje litij-žveplovih baterij v baterijskih paketih, njihovo varnost, proces staranja in recikliranje.
Tehnologija litij-žveplovih baterij je vse bližje komercialni uporabi in dodelitev sredstev raziskovalni skupini, zbrani okrog Kemijskega inštituta s strani Evropske komisije, pomeni priznanje za uspešno delo in omogoča dokončanje razvoja tega tipa baterij in proizvodnjo v Evropi, so še zapisali na Kemijskem inštitutu.
