Najsodobnejša virtualna tehnologija v slovenskem lekarništvu

Lekarniškim faramcevtom, ki jih je pri nas premalo, v Kranju pomaga lekarniški robot.

ned, 31.01.2016, 11:00
V ZDA, kjer so povsem liberalizirali promet z zdravili, je nepravilna uporaba zdravil že glavni vzrok za umiranje.

Lekarniških farmacevtov je pri nas premalo, celovito izvajanje te dejavnosti je, tudi zaradi sistemskih ovir, okrnjeno. Da je recept za izboljšave vendarle mogoče najti, potrjuje odločitev za uvedbo najsodobnejše virtualne tehnologije v prvi lekarni na Slovenskem, v enoti Planina dve v Kranju.

V sklopu javnega zavoda Gorenjske lekarne deluje 22 lekarniških enot. Eno od njih, v Radovljici, so pred tremi leti obogatili z lekarniškim robotom – zanesljivim in tako rekoč nezmotljivim pomočnikom, ki lahko precej razbremeni zaposlene, ti pa imajo zato več časa za svetovanje.

Več časa za temeljno poslanstvo

V Sloveniji je z robotom, ki skrbi za pripravljanje, pospravljanje, dostavljanje zdravil in za pregled nad njimi, tako količinski kot terminski, opremljenih 12 lekarn. Njihovim lekarniškim farmacevtom v primerjavi z drugimi enotami, kjer takšnega pomočnika še nimajo, ostane več časa za svetovanje ljudem, ki iščejo najustreznejše zdravilo oziroma pripravek za izboljšanje počutja in povrnitev zdravja. Navsezadnje je temeljno poslanstvo lekarniške dejavnosti svetovanje obolelim o pravilni, varni uporabi zdravil in seveda tudi preverjanje terapije, saj pri predpisanih zdravilih nemalokrat pride do navzkrižnega delovanja. To bodisi zmanjša učinkovitost terapije bodisi sproži neželene učinke, ki na dolgi rok še dodatno poslabšajo zdravstveno stanje obolelega.

Robot je dodatno zagotovilo za izboljšave pri zagotavljanju varnosti in kakovosti, saj je tako rekoč stoodstotno zanesljiv – vsaka škatla je poskenirana z več zornih kotov, napake so praktično nemogoče. Zasluge za to ima tudi »človeški dejavnik«, kajti izdajo zdravil v lekarni v sklopu vzajemne kontrole pregledajo še lekarniški farmacevti – tako lahko morebitno napako odkrijejo in odpravijo še isti dan.

Virtualne police

Robotska tehnologija lahko, skupaj s tridimenzionalno prikazanimi policami in artikli, prispeva k optimizaciji delovnih procesov in tudi premagovanju prostorske stiske.

Kot pojasnjuje direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec, so lekarno Planina dve, prvo, ki se pri nas ponaša s kombinacijo obojega, odprli pred devetimi leti.

»Takrat še ni bilo veliko izkušenj glede delovanja lekarn v trgovskih centrih, zato smo se projekta lotili precej 'na pamet'. A lekarna se je hitro 'prijela', tudi zaradi dostopne lokacije z razkošjem parkirnih prostorov. Njena postavitev pa v vseh podrobnostih ni bila optimalna, v zadnjem času so se pojavile precejšnje prostorske težave. Zato smo se lani odločili za prenovo v skupni vrednosti 250.000 evrov, ki smo jo zdaj zaokrožili z robotom in tridimenzionalnimi policami – in kljub kompleksnosti projekta nam je uspelo, da smo lekarno zaprli za en sam dan,« je ob javni predstavitvi novih pridobitev povedala Rakovčeva.

V tej lekarni so zaposlene tri magistre farmacije in pet farmacevtskih tehnikov. Fizične police so opustili le delno, vendar je vodja lekarne Tanja Keše prepričana, da bo novost hitro omogočila bolj celovito posvečanje svetovalnemu delu. »Ko ugotovimo, katero zdravilo stranki ustreza, na virtualni polici kliknemo nanj, med pogovorom o pravilnem odmerjanju zdravila pa robot dostavi izbrani izdelek v predalček, nameščen pod virtualnimi policami,« pojasni Kešetova kombinacijo robotsko-virtualnega delovanja v lekarni z najdaljšim delovnim časom na Gorenjskem; vsak dan, razen nedelje, je odprta do devetih zvečer.

Ker kadrovski primanjkljaj v tem poklicu ni nič manjši kot v drugih strokah v zdravstvu, je po prepričanju Romane Rakovec treba iskati rezerve in najti rešitve v tehnologiji: »Le tako je mogoče lekarniškemu farmacevtu zagotoviti več časa za svetovanje in s tem tudi za zagotavljanje kakovostnega in varnega zdravljenja z zdravili.«

Dodana vrednost

V lekarniški dejavnosti so za zdaj priznane svetovalne storitve na treh področjih – vprašajte o zdravilu, hipertenzija in sladkorna bolezen. Pri lekarniški zbornici pa že razvijajo dodatne lekarniške storitve, med njimi sta farmakoterapijski pregled in pregled uporabe zdravil; s farmakoterapijskim pregledom se uvaja sodelovanje pri izboru zdravil z zdravnikom.

»Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v tem letu že predvidel delno širitev projekta, ki je doslej potekal pilotno, na ljubljanskem in pomurskem območju. Tako se zdaj z Osnovnim zdravstvom Gorenjske že lahko dogovarjamo o sodelovanju na tem področju, ZZZS pa bo še podal usmeritve, na katero terapevtsko področje se bomo, skupaj z zdravniki, najprej usmerili.«

Sogovornica je prepričana, da bi morali vire v zdravstvu bistveno bolje izkoristiti – da se bo vsaka stroka lahko ciljno usmerila na področje, ki ga najbolje obvlada.

»Lekarniški farmacevti si že leta prizadevamo, da bi ZZZS priznal in ovrednotil storitve, s katerimi lahko pomagamo izboljšati kakovost in varnost zdravljenja. Z delno umestitvijo v splošni dogovor za leto 2016 smo dosegli pomemben premik pri zdravilih in upravljanju z njimi, toda sistem te naše dejavnosti še vedno ne priznava celovito. Nekateri zdravniki njene uvedbe ne podpirajo, tudi zaradi zgrešene predstave o vlogi lekarniškega farmacevta; ta je del zdravstva, sestavni del primarne zdravstvene ravni. Zato mora biti njegova vloga prepoznana kot dodana vrednost, za pacienta in v nadaljevanju tudi za zdravstveno blagajno – zaradi zagotavljanja optimalne farmakoterapije,« meni Rakovčeva.

E-ovire

Slovenija je institut elektronskega recepta dobila lani, a je vse prej kot optimalen. Dolgoročno se bosta z njim povečali kakovost in varnost skrbi za bolnika, manj bo možnosti za napake – toda najprej bo treba odpraviti pomanjkljivosti.

»Najbolj se zapleta pri obnovljivih receptih, pri kombinaciji obnovljivih receptov in delnih izdaj zdravila, če ga lekarna nima na zalogi, prav tako pri magistralnih zdravilih. Pred dobrim mesecem je koordinacijo na tem področju prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje in na našo pobudo takoj imenoval multidisciplinarno delovno skupino, z nalogo, da odpravi pomanjkljivosti pri e-receptu,« pove Romana Rakovec.

Trenutno je v praksi velik problem centralna baza podatkov o zdravilih – ta je osnova za pripravo zdravil, vendar ni taka, kot bi morala biti. Za odpravo te anomalije je odgovorna javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Vodi jo predhodnica Rakovčeve, mag. Andreja Čufar, za katero je direktorica Gorenjskih lekarn prepričana, da »dobro pozna jedro problemov, zato bo znala prepoznati najbolj kritične točke in izpeljati prave rešitve za njihovo čim bolj ažurno in celovito ureditev«.

Sicer pa je področje zdravil pri nas na nacionalni ravni dobro urejeno. Da bi tako moralo tudi ostati, potrjujejo izkušnje ZDA, kjer so promet z zdravili popolnoma liberalizirali. In rezultat? Na prvem mestu med razlogi za umiranje so že nekaj let težave zaradi nepravilne uporabe zdravil. Zato bi se v Sloveniji, poudarja magistra farmacije Romana Rakovec, morali zavedati, da je »zdravstvo, kamor spadajo tudi lekarne, dejavnost posebnega družbenega pomena, iz katere nikakor ne moremo narediti trgovine«.

Povezane novice

Bolniki si sami »predpišejo« marsikaj
25. januar ob 15:00
Spremljanje neželenih učinkov zdravil - nova spletna aplikacija na preizkušnji na onkološkem inštitutu.
Prijavi sovražni govor