Nekrolog Velikemu koralnemu grebenu

Samo sedmim odstotkom koral na Velikem koralnem grebenu se je uspelo izogniti škodljivemu procesu beljenja.

Objavljeno
23. julij 2017 01.41
S. R. P.
S. R. P.

Legendarni okoljski pisec Rowan Jacobsen je pred dnevi poetično oznanil »smrt« največjega in enega najstarejših živih bioloških kompleksov na našem planetu, znamenitega Velikega koralnega grebena. V reviji Outside je temu slikovitemu skupku milijard organizmov napisal pretresljiv nekrolog, v katerem je slikovito opisal opustošenje in postopno, a nepovratno propadanje te enkratne naravne znamenitosti.

Veliki koralni greben je tvorba ob avstralski obali, ki jo sestavlja okoli 2800 manjših ločenih podmorskih koralnih grebenov in okoli 600 koralnih otokov ter je največja zbirka koral na svetu. Neuradno velja za enega od sedmih naravnih čudes sveta, uradno pa je že 36 let, vse od leta 1981 na Unescovem seznamu zavarovane svetovne dediščine. A uvrstitev na ta seznam ga ni obvarovala pred propadom. Zaradi globalnega segrevanja in posledično tudi segrevanja oceanov ter njihovega zakislevanja se je sprožil proces beljenja koral, v katerem te odmirajo in tako tudi niso več primerno domovanje za več tisoč drobnih raznovrstnih organizmov.


Beljenje kot posledica segrevanja oceanov prizadeva velik del koral. Foto: AP

V telesu koral namreč živijo alge, enocelične rastline, ki jih, poleg plena, ki ga ujamejo s svojimi lovkami – za hrano uporabljajo polipi. Alge se okoriščajo s koralami, ki jim zagotavljajo prostor za rast v bližini morske gladine, in vsebujejo kemične snovi, ki filtrirajo ultravijolične sončne žarke in tako varujejo pred škodljivimi vplivi alge in same sebe. V zadnjih letih so strokovnjaki velikih trgovskih in farmacevtskih družb začeli proučevati te kemične snovi in ugotavljati, ali so nemara primerne tudi za izdelovanje varovalnih in drugih naravnih farmacevtskih izdelkov.

Po oceni avstralskih biologov se je samo sedmim odstotkom koral na Velikem koralnem grebenu uspelo izogniti škodljivemu procesu beljenja. Beljenje koral se je množično začelo pojavljati v obdobju zadnjih nekaj let zaradi segrevanja morske vode. Voda, ki je toplejša od običajne temperature, povzroča, da korale zavračajo žive alge iz svojega okolja, v odsotnosti alg pa so izpostavljene poapnenju.

Zaradi poapnenja korale izgubijo svojo barvo in se pobelijo. Če se voda v njihovem okolju spet ohladi, imajo pobeljene korale možnost, da si opomorejo in se povrnejo v zdravo stanje, če pa temu ne sledi kmalu ohladitev, pobeljene korale odmrejo. Prav to se v zadnjem času dogaja, opozarjajo raziskovalci. Vzrok za segrevanje morske vode v zadnjih letih so podnebne spremembe.

Veliki koralni greben se razteza 2300 kilometrov vzdolž avstralske severovzhodne obale in velja za največji živi ekosistem na našem planetu, ki je nastajal skoraj 20 milijonov let, zdaj pa se mu življenje žal izteka, opozarjajo raziskovalci.