Tiskane izdaje
Študentje in mentorji ALUO so zasnovali projekt interdisciplinarno in pritegnili vanj še študente Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Ljubljani ter kamniško podjetje Samson, ki izdeluje barve na podlagi naravnih pigmentov. Določili so optimalna razmerja med mastnimi vezivi, polnili in pigmenti pri izdelavi oljnih bav, njihove ugotovitve pa bodo vplivale na razvoj in izboljšave oljnih barv.
Potem ko so prvi del projekta pod vodstvom izredne profesorice na oddelku za restavratorstvo Tamare Trček Pečak končali lanskega avgusta, so se letos lotili še drugega sklopa raziskav, ki je povezan z analiziranjem barv na slikah Marija Preglja. Veliko retrospektivno razstavo njegovih del pripravlja Moderna galerija v prihodnjem letu, projekt ALUO pa je spremljajoči del razstave.
Poceni barve manj obstojne
Širši okvir, ki je sprožil projekt, je povezan z delom slikarjev in restavratorjev. Pri obeh poklicih so namreč pomembne barve, natančneje njihova kakovost, od katere je odvisna obstojnost slikarskih umetnin. Ko pa so poškodovane in jih vzamejo v strokovne roke restavratorji, je učinkovitost njihovega dela v marsičem odvisna tudi od kakovostnih barv. Ker so slednje ponavadi uvožene in za večino slikarjev precej drage, pogosto uporabljajo cenejše in zato manj kakovostne, zaradi česar slikarska dela hitreje propadajo, restavratorski posegi pa so potrebni prej, kot bi bili sicer.
Razmišljanje o namenu projekta povzema Tamara Trček Pečak: »Oljne barve so kljub temu, da zahtevajo precej tehnološkega znanja in veščin zaradi svojega posebnega karakterja, še vedno nepogrešljiv slikarski material. Ena od temeljnih nalog konservatorstva in restavratorstva pa je poleg reševanja umetnin tudi ozaveščanje umetnikov o tem, kako in s čim slikati, da bodo rezultati čim bolj obstojni.«
Pospešeno staranje
»Želeli smo ustvariti možnost za izdelavo določenih slikarskih materialov doma in vplivati na njihov razvoj in izboljšavo. Tako pripravljen proizvod bi bil cenovno dostopen in širše uporaben, omogočil pa bi tudi kakovostnejše tehnološke rešitve in večjo obstojnost, kar je v interesu varovanja dediščine,« so zapisali na ALUO v razlagi projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja.
V raziskavi z naslovom Določitev optimalnega razmerja med mastnimi vezivi, polnili in pigmenti pri izdelavi oljnih barv si je naloge razdelilo deset študentov ALUO in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Sedem študentov restavratorstva je zamešalo barve z uporabo pigmentov, veziva in polnila, trije sodelujoči študentje s kemijske fakultete pa so izvedli laboratorijske analize. Gregor Kokalj: »V laboratoriju smo skušali raziskati, kaj se zgodi z barvo, ko jo izpostavimo pospešemu staranju.«
Pedagoška mentorica projekta na kemijski fakulteti Irena Kralj Cigić je opisala naloge njihovih študentov takole: »Analizirati pripravljene barve in barvne nanose je bila naloga študentov FKKT. S standardiziranimi metodami so določali pokrivnost, viskoznost in prožnost. Ugotavljali so, kaj se dogaja z oljno barvo, naneseno na podlago, pri pospešenem staranju, torej pri povišani relativni vlažnosti in temperaturi ter pri obsevanju z ultravijolično svetlobo. Pri tem so uporabljali spektrometer z ustrezno programsko opremo.«
Domača izdelava barv
Aleksander Mikuš, direktor podjetja Samson Kamnik in delovni mentor študentov ALUO, je opozoril na enega od pomembnih ciljev raziskave: »Želimo izdelovati barve, ki bi bile testirane po sodobnih analitskih metodah pospešenega staranja. Uporabnost tako analiziranih barv pa bi preverili slikarji in restavratorji. S takšno bližnjico bi mi v industriji hitreje dobili povratno informacijo. Ne bi nam bilo več treba čakati na odzive s trga. Celoten pristop je za vse tri strani, udeležene v projektu, tako imenovani win-win položaj, ki je koristen za vse. Vsi smo lahko sproti spreminjali in prilagajali recepture, da smo dobili optimalna razmerja.«
Opravljena testiranja pa še ne zadoščajo za proizvodnjo barv po razmerjih, ki so jih ugotovili v testiranjih. Gregor Kokalj je prepričan, da ugotovitve že nakazujejo možnost, da bi v nadaljevanju lahko razvili zastavljeno nalogo tako, da bi vodila tudi v domačo proizvodnjo kakovostnih barv, ki bodo cenejše v primerjavi s tujo ponudbo.
Analiza vzorcev
Analizirali bodo vzorce slikovnih plasti, kar bo potem omogočilo pripravo barv, podobnih tistim, ki jih je uporabil Pregelj. S temi barvami bodo ob izvedbi tehnoloških študij izbranih detajlov njegovih slik ugotavljali, kakšna je bila tehnologija nastajanja njegovih del. Rezultate teh študij nameravajo konec letošnjega maja prikazati na razstavi v ljubljanski mestni hiši, pripravljene barve pa bodo osnova za promocijski sklop del v muzejski trgovini Moderne galerije v času Pregljeve retrospektive.
»Vzeli bomo vzorce s Pregljevih slik in poskusili ugotoviti, kakšne pigmente in veziva je uporabljal. Pri tem nam bodo pomagali kolegi s kemijske fakultete in podjetje Samson. Želimo narediti barve in barvne skale, ki bodo tehnološko blizu tistim, ki jih je uporabljal slikar. Tako bo naša akademija pomagala restavratorjem in Moderni galeriji pri analiziranju sestave Pregljevih slik,« pojasnjuje Kokalj.
Naloge študentov kemije za drugi del projekta so tudi že določene. Na podlagi njihovih analiz naj bi določili glavne sestavine barv, ki jih je uporabljal Marij Pregelj. Pri analizah si bodo pomagali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo.
Spodbude za poklicno delo
Tako začetni kot nadaljevalni del projekta o oljnih barvah naj bi spodbujal študente ALUO tudi po končanem študiju k sodelovanju z drugimi vedami, sta prepričana Gregor Kokalj in Mateja Vidrajz, koordinatorka letošnjega projekta. Gre namreč za izkušnjo, kako povezovanje z drugo fakulteto in industrijo lahko hitreje vodi do cilja. Takšno spodbujanje interdisciplinarnosti se potem hitreje prenese v poklicno delo, torej potem ko bodo študentje restavratorstva že končali študij.
