Tiskane izdaje
Ura, ki je na pogled podobna športnim uram in merilnikom za vadbo, povezuje starejše in njihove skrbnike ter pomaga pri komunikaciji in razporejanju oskrbe. Kot je povedal vodja odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan (IJS) prof. dr. Matjaž Gams, deluje kot inteligentni pametni telefon, ki omogoča preproste funkcije in ne zahteva posebnega znanja. Sistem je zasnovan diskretno, uporabljali pa ga bodo lahko različni ljudje.
Trenutno deset funkcij
Pametna ura za zdaj podpira deset funkcij, možno pa bo tudi dodajati nove. Poleg preproste komunikacije uporabnikov s skrbniki omogoča samodejno zaznavanje padcev in poškodb, klic na pomoč s posebnim gumbom in spremljanje uporabnikovih aktivnosti, lociranje uporabnika v primeru nevarnosti in pošiljanje opomnikov. Za prepoznavanje nevarnih situacij uporablja napredne algoritme, ki so jih razvili na odseku za inteligentne sisteme – zanje so raziskovalci prejeli prvo nagrado na svetovnem tekmovanju iz prepoznavanja aktivnosti EvAAL.
Sistem poleg ure vključuje spletni portal, prek katerega lahko do podatkov dostopajo tudi izbrani sorodniki in skrbniki. Portal bo upravljal projektni partner, podjetje za medicinske storitve Doktor 24, ki upravlja tudi klicni center za alarme in klice na pomoč. Sistem med drugim vsak dan samodejno poroča o stanju naprave in uporabnika; tako lahko ob padcu ali podobni nesreči, prav tako ob obsegu gibanja, ki je manjši od običajnega, ura samostojno obvesti in pokliče na pomoč sorodnika ali klicni center.
Pilotno testiranje
Cilj mednarodnega projekta In life je razvoj podpornih tehnologij in storitev, ki bodo starejšim dlje omogočale samostojno življenje. Poteka pod okriljem osrednjega evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, v njem sodeluje dvajset mednarodnih partnerjev, od akademskih ustanov, bolnišnic in podjetij; slovenska partnerja sta IJS in Doktor 24.
Zdaj se začenja pilotno testiranje sistema, med katerim bodo ugotovili morebitne pomanjkljivosti in odziv uporabnikov, pojasnjuje dr. Anton Gradišek z IJS, ki sodeluje v ekipi. Pilotni projekti potekajo v Sloveniji, Španiji, na Švedskem, v Grčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem; na vsakem od pilotnih mest testirajo drugačno tehnologijo, podsisteme, ki jih bodo integrirali, in potem testirali še celoten sistem. V Sloveniji sta to pametna ura in portal za podporo skrbnikom, ki so ju razvili na IJS.
Vsi pilotni projekti bodo potekali na enotni odprtokodni platformi, ki bo omogočala dodajanje novih funkcionalnosti ter uporabo tudi tistih, ki niso del projekta, pa so jih podjetja vseeno razvila. Sistem naj bi bil dostopen po celotni EU, o podrobnostih se še usklajujejo s komercialnimi partnerji.
Evropski projekt poskuša uvesti standardizirane funkcije za vso Evropo, kako se bo uveljavil, pa je odvisno od družbene klime – od pripravljenosti potencialnih uporabnikov in podpornih institucij, da sprejmejo inovativne rešitve informacijsko-komunikacijske tehnologije, kajti samo tako bo sistem deloval, poudarja dr. Gradišek.
Pri nas bo pilotno testiranje pametne ure v prihodnjih šestih mesecih potekalo v domovih starejših občanov, varovanih stanovanjih in domovih uporabnikov, ki so večji del dneva sami doma. Sodelovalo bo 150 uporabnikov in 100 skrbnikov; v uporabo bodo dobili pametno uro in nekajkrat izpolnili vprašalnike o posameznih komponentah sistema ter opravili tudi individualne pogovore.
V pomoč tudi bolnikom
Ura trenutno podpira deset funkcij, glede na to, da je pravzaprav pametni telefon, pa nima omejitve – problem se lahko pojavi, če hkrati teče veliko aplikacij, kar močno vpliva na baterijo. Novejši modeli pa imajo lahko bolj zmogljivo baterijo ali vgrajene dodatne senzorje, denimo merilnik srčnega utripa. Trenutno na odseku za inteligentne sisteme na IJS razvijajo aplikacije, povezane z zaznavanjem stresa, pa tudi take, ki bodo v pomoč bolnikom s sladkorno boleznijo in kroničnim srčnim popuščanjem. Tovrstne aplikacije nameravajo dolgoročno prenesti v okolje pametne ure – srčni bolnik bo tako imel modul za pomoč pri srčnih težavah, podobno bo pri sladkornih bolnikih, nekateri moduli bodo namenjeni bolnikom z demenco, drugi bolnikom s parkinsonovo boleznijo, pravi prof. dr. Gams.
Po pilotnem testiranju bo pametna ura za 100 do 200 evrov na voljo kupcem. Ker pogovori s komercialnimi partnerji, ki bodo izdelek tržili, še potekajo, za zdaj ni znano, kje bo ta pripomoček mogoče kupiti. Ena od možnosti je, da bodo uporabniki uro dobili zastonj, nato pa plačevali naročnino na storitev oskrbe na domu v povezavi s centralo, ki se bo ustrezno odzvala ob nevarnih situacijah.
