Kakšne so posledice širjenja šakalov? Ugotovitve utegnejo presenetiti

Šakali se pospešeno širijo po Evropi. In kaj to pomeni za ljudi in druge živali? Do nedavnega je bilo o posledicah širjenja te živali na voljo zelo malo zanesljivih podatkov. Nova raziskava, pri kateri so sodelovali tudi slovenski raziskovalci, pa daje odgovore na čedalje pogostejša vprašanja o tem pojavu in njegovih posledicah. In ugotovitve utegnejo marsikoga presenetiti.

Zlati šakal (Canis aureus) je dobrih 10 kilogramov težak predstavnik družine psov. V Evropi živi že tisočletja, vendar je bila vrsta do nedavnega omejena le na otoke in priobalna območja Jadranskega morja in nekaterih drugih delov Sredozemlja in Črnega morja. V zadnjih desetletjih pa so se šakali razširili po večjem delu Evrope, tudi v Slovenijo.

Širjenje šakalov na nova območja pogosto poraja vprašanja o posledicah tega pojava. Zato so raziskovalci z Univerze v Beogradu ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani proučili vplive šakala na divjad ter pomen za lokalno prebivalstvo. Raziskava se je osredotočila na pet območij v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov. Rezultati so bili te dni objavljeni v ameriški znanstveni reviji Biological Conservation (D. Ćirović, A. Penezić, M. Krofel, 2016, Jackals as cleaners: Ecosystem services provided by a mesocarnivore in human-dominated landscapes).

Raziskovalci so analizirali prehranjevalne navade šakalov ter zbrali podatke o dinamiki odstrela treh vrst divjadi (srnjadi, poljskega zajca in divjega prašiča). Podatki so pokazali, da močan porast številčnosti šakala v nasprotju s pričakovanji ni imel zaznavnega vpliva na druge vrste divjadi. V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo tudi te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tolikšna, da bi povzročila upad populacij divjadi.

Analiza vsebine želodcev odstreljenih in povoženih šakalov je pokazala, da so najpomembnejši viri hrane za šakale v Srbiji klavniški odpadki in glodavci. V tej državi se danes otepajo s številnimi težavami pri predelavi klavniških odpadkov, zato velik del teh odpadkov konča v naravi, na divjih odlagališčih. Šakali so se hitro prilagodili na ta vir hrane v kulturni krajini, tokratna raziskava pa je pokazala, da so danes šakali pomembni celo za lokalno prebivalstvo v Srbiji, saj vsako leto odstranijo kar 3700 ton živalskih odpadkov. S tem se seveda zmanjša nevarnost širjenja bolezni in drugih negativnih posledic večjih količin razpadajoče mrhovine v okolici človeških naselij. Vrednost te ekosistemske storitve, ki jo šakali opravljajo v Srbiji, je bila ovrednotena na več kot pol milijona evrov na leto.

Raziskava pa je opozorila na še eno pomembno vlogo šakalov: njihovo »pomoč« kmetijskim pridelovalcem pri zatiranju škodljivcev na poljih. Njeni avtorji so ocenili, da v Srbiji šakali na leto uplenijo kar 13 milijonov glodavcev. Za celotno Evropo ta ocena znaša 158 milijonov uplenjenih glodavcev. Pri tem posebej izstopa Madžarska, kjer se zaradi manjših količin klavniških odpadkov v okolju šakali prehranjujejo predvsem z voluharicami in drugimi glodavci.

Vsekakor je to prva raziskava, s katero so strokovnjaki v praksi ovrednotili pomen šakalov za lokalno prebivalstvo ter vplive na divjad.