Povezan z biokemijo in biokemija z njim

Akademik Vito Turk, eden naših v svetu najvidnejših znanstvenikov, je postal častni član Instituta Jožef Stefan, svoje, lahko rečemo, matične ustanove, ki ji je zvest vsa desetletja plodnega in v svetu odmevnega raziskovalnega dela v biokemiji.

Z današnjo podelitvijo tega uglednega priznanja je prof. Turk postal sedmi častni član Instituta Jožef Stefan. Doslej so to priznanje dobili le Robert Blinc, Jean-Marie Dubois, Boris Frlec, Robert Huber, Milan Osredkar in Anton Peterlin. Novi častni član inštituta je med najbolj citiranimi slovenskimi raziskovalci in najbolj citiran biokemik v Sloveniji.

Njegova raziskovalna pot je tesno povezana z biokemijo, lahko pa zapišemo tudi obratno, razvoj biokemije v Sloveniji je tesno povezan prav z Vitom Turkom. Bil je ustanovitelj Katedre za biokemijo na FKKT, ki je dolga leta domovala na IJS. Vodil jo je 25 let, vse dokler ni 1996. prevzel položaja direktorja inštituta. V tem času je dejansko postavil temelje moderne slovenske biokemije in vzgojil številne generacije danes vodilnih slovenskih biokemikov.

Cisteinski katepsini, proteinski inhibitorji in stefini

Njegovo širše raziskovalno področje obsega biokemijo in molekularno biologijo proteinov, ožje pa intracelularne proteolizne encime katepsine in proteinske inhibitorje cistatine in tiropine. Na IJS je postavil na noge sodobno opremljen odsek za biokemijo in molekularno biologijo. Pri tem je vzgojil vrsto mladih obetavnih raziskovalcev. Njegova raziskovalna skupina je dosegla svetovno priznane vrhunske rezultate in prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini.

Med najpomembnejše dosežke iz osemdesetih let sodijo določitve primarnih struktur cisteinskih katepsinov B, H, L, S in C ter ugotovitev, da sta katepsina S in L različna encima. Prav tako so bili odkriti nekateri proteinski inhibitorji, med njimi človeški cistatin C, ter stefini, poimenovani po Institutu Jožef Stefan. V istem obdobju je uvedel tehnologijo rekombinantne DNK, kar je bilo ključno za delo pri pripravi rekombinantnih proteinov.

Človeški katepsin B

Mednarodna odmevnost teh dosežkov je pripeljala tudi do uspešnega sodelovanja z nobelovcem prof. dr. Robertom Huberjem. Tako so določili prvo kristalno strukturo inhibitorjev cisteinskih katepsinov, kurjega cistatina ter kompleksa stefina B s papainom, kar je omogočilo postavitev mehanizma interakcije med papainu podobnimi cisteinskimi proteinazami in cistatini. V okviru tega sodelovanja so določili tudi kristalno strukturo človeškega katepsina B kot prvega lizosomalnega encima.

Prav tako pomembno je bilo odkritje ekvistatina iz morske vetrnice Actinia equina kot inhibitorja cisteinskih proteinaz in presenetljivo tudi aspartatne proteinaze katepsina D. Odkritje, da je invariantna veriga p41 Ii molekul MHC-II razreda tudi inhibitor cisteinskih katepsinov, je vodilo do nove naddružine inhibitorjev, imenovanih tiropini. V zadnjem obdobju so ugotovili, da lizosomalni katepsini sodelujejo pri procesih programirane celične smrti – apoptozi. Predpostavili so tudi model avtokatalitične aktivacije procesiranja cisteinskih katepsinov. Na podlagi izčrpne filogenetske analize cistatinov pa je bilo ugotovljeno, da je prvobitna genska duplikacija vodila do dveh ločenih prednikov, stefinov in cistatinov.

Najbolj citiran biokemik

Celotno raziskovalno delo prof. Turka je ključnega pomena za razumevanje cisteinskih katepsinov, tako v normalnih kot patoloških stanjih. Objavil je okrog 400 člankov v mednarodnih revijah. Izredno velika je odmevnost njegovih del, ki jo dokazuje 18.000 citatov in h-indeks 69. Poleg tega je objavil okoli 120 referatov in monografij.

Poleg odmevnih znanstvenih dosežkih se je prof. Turk izkazal tudi kot direktor IJS. V devetih letih, ko ga je vodil, od leta 1996 do 2005, je veliko prispeval k njegovi mednarodni prepoznavnosti in ugledu. Poskrbel je za trdne finančne temelje, inštitut se je v tem času tudi občutno razširil. Ključna je bila njegova vloga pri ustanovitvi Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, za kar je leta 2007 prejel zlati znak, pri čemer so bili zelo pomembni dobri odnosi z ljubljansko univerzo, ki je podprla ustanovitev šole.