Tiskane izdaje
Več denarja za raziskave vodi do več novih izdelkov, ti do morebitne prednosti pred konkurenco, potrebe po raziskovalni dejavnosti v podjetjih pa odpirajo nova delovna mesta za raziskovalce. Denar, novi izdelki, konkurenčnost in nove zaposlitve so ključne »surovine« v miselnem preobratu podjetij v zadnjih štirih letih.
Podatki, ki jih je objavila statistika, kažejo, da je gospodarstvo že prestopilo črto preloma in vlaga več v raziskovalno dejavnost. Skoraj 600 milijonov evrov za raziskave v gospodarstvu predlanskim vzbuja občutek zadovoljstva, ki dodatno zraste, če ga povežemo s trendom – vlaganja so bila večja kar za 20 milijonov evrov. Čeprav rast ni visoka, pa je toliko bolj pomembno sporočilo, in sicer, da se končno pomikamo v pozitivno smer vsaj v gospodarstvu. A grenkoba še vedno ostaja, če pogledamo odnos države do znanosti in raziskav. Tu se še nadaljujeta »šparanje« in negativen trend. Država ni dala niti polovico toliko denarja za raziskovalno dejavnost kot gospodarstvo, skopuštvo pa je pokazala tudi tako, da je predlanskim zmanjšala sredstva za skoraj 15 milijonov evrov.
Ko sestavljamo sliko stanja, zagotovo velja nameniti večjo pozornost optimizmu, ki ga kaže gospodarstvo v odnosu do raziskav, kot pesimizmu, ki se nadaljuje v državnem sektorju. Navsezadnje imajo podjetja tudi več pozitivnih rezultatov. Krka in Lek sta zaradi vlaganj v raziskovalno dejavnost dala na trg ogromno novih zdravil in tako konkurenci sporočila, da jima niti kriza ne bo odvzela dobrega mesta na svetovnem trgu. Enako poslovno politiko vodi Gorenje in celo Fotona, ki jo je lani stresal vihar zaradi prehoda k novemu lastniku, ni skrčila raziskav.
Primerov dobre poslovne prakse, ki ne glede na druge okoliščine vztrajajo pri vlaganjih v raziskave, je še veliko. Najdemo jih tudi v manjših zasebnih podjetjih, denimo pri Akrapoviču, ki namenja približno deset milijonov evrov razvoju in tako ohranja elitno mesto na trgu.
Vsem postaja jasno, da vlaganja v raziskave in razvoj niso strošek, ampak naložba. Spremenjen pogled dodatno vzbuja optimizem in pričakovanja, da bo pozitiven virus zajel tudi tista podjetja, ki še danes bolj kot na razvoj prisegajo na nižanje stroškov, med katere uvrščajo tudi vlaganja v raziskave. Da so bila podjetja previdna v vlaganjih takoj po izbruhu gospodarske krize leta 2008, je še nekako razumljivo, ni pa razumljivo, da še vedno gledajo na raziskave kot na strošek in jih zato še naprej krčijo. Prelom se je namreč zgodil že pred leti, uspešni pravijo, da v letu 2010.
Nova poslovna politika uspešnih podjetij nakazuje še en svetel prelom. Medtem ko so številna še pred časom za marketing in prodajo namenjala bistveno več denarja kot za raziskovalno dejavnost, so v zadnjih treh letih izdatki za raziskave že dohiteli marketinške. Izjeme, kot je denimo Lek, pa vlaganju v raziskave in razvoj namenjajo celo nekajkrat več sredstev kot za marketing. Morda prav ta usmeritev nakazuje novi trend, ki ga bodo posnemala tudi druga podjetja ne glede na njihovo domače ali tuje lastništvo, kajti edino trg bo pokazal, kaj je pravilno.
