Prašičji organi kmalu za ljudi?

Skupina ameriških, danskih in kitajskih znanstvenikov poroča, da jim je uspelo spremeniti genski zapis prašičev.

Objavljeno
30. avgust 2017 14.59
S. R. P.
S. R. P.
Revija Science poroča, da so znanstveniki z univerze Harvard v sodelovanju z raziskovalci z Danske in Kitajske uspešno spremenili genski zapis prašičev in pri 37 prašičkih odstranili viruse v njihovem DNK. Dosežek naj bi nas približal možnosti, da bi v prihodnje morda v obolele ljudi lahko presadili prašičje organe. Človeških za presaditev povsod močno primanjkuje. Toda preden bi to postalo resničnost, bo treba najprej zagotoviti, da človeško telo živalskih organov ne bi zavrnilo.

Harvardski raziskovalci so se, kot poročajo v Science, najprej lotili raziskav s celicami prašičje kože. V testu so v prašičjem genetskem zapisu našli 25 svinjskih endogenih retrovirusov. Ko so jih v poskusih kombinirali s človeškimi celicami, so ugotovili, da svinjski virusi lahko okužijo človeško tkivo. Te viruse so nato uspešno odstranili s tehnologijo CRISPR. Genetski material so nato s kloniranjem prenesli s prašičjih celic brez virusov na prašičje jajčece, da so nastali zarodki.

Kar zadeva število sprememb, so ti dobljeni zarodki (dobili so jih 37) najbolj gensko spremenjene živali, je novinarjem povedal Luhan Yang, sodelujoči v skupini raziskovalcev, v kateri so sodelovali še harvardski genetik George Church ter skupina danskih in kitajskih sodelavcev. Če bodo rešili problem odklanjanja takih organov v človeškem telesu, bi z njimi lahko rešili veliko bolnikov in zmanjšali čakalne vrste. Samo v ZDA na nove organe čaka več kot 100.000 ljudi.

Dosežek je obetaven, saj so zaradi podobnosti organov prašiči primerni za tovrstne transplantacije, lahko pa se jih vzgaja v večjem številu. Zdaj že lahko presadijo prašičje srčne zaklopke in trebušno slinavko. Ameriški znanstveniki trenutno raziskujejo druge možnosti genskih sprememb, da bi bili prašičji organi tudi v celoti primernejši za človeški imunski sistem in jih ta ne bi zavrnil.