Tiskane izdaje
Kemijski inštitut je včeraj pripravil Jamnikov simpozij za mlade v znanosti, na katerem so prvič podelili štipendijo iz sklada za mlade iskrive znanstvenike. Najboljši mladi raziskovalci Kemijskega inštituta dr. Petar Djinović, dr. Primož Šket, dr. Mateja Manček Keber in dr. Nejc Hodnik pa so predstavili svoje znanstveno delo. Simpozija se je udeležil tudi Jamnikov mentor prof. dr. Joachim Maier z Inštituta Maxa Plancka v Stuttgartu, kjer je doktor fizike Janko Jamnik pet let deloval kot gostujoči raziskovalec.
Jamnikov sklad za nadarjene mlade v znanosti je nastal na pobudo njegove družine in zaradi zaveze Kemijskega inštituta, da nadaljuje njegovo delo, povezano z mladimi. Sklad je, kot pojasnjujejo na inštitutu, »podpora odličnim mladim znanstvenikom z namenom zagotoviti čim boljše možnosti za znanstveni razvoj v Sloveniji«. Spodbujal naj bi tudi ustanovitev novih mladih raziskovalnih skupin, ki bi odpirale nova perspektivna raziskovalna področja.
Na razpis so se lahko prijavili kandidati, ki so do konca septembra letos končali magistrski študij kemije in sorodnih ved, kot so kemijska tehnologija, farmacija, fizika, matematika, biokemija, biotehnologija, biologija, mikrobiologija, molekularna biologija, materiali ... Pogoj je bil tudi, da se kandidati še nikoli niso vpisali na doktorski študij.
Magisterij iz matičnih celic
Pogoje iz javnega razpisa je izpolnjevala 25-letna magistra biokemije Sabina Kolar in bila med kandidati izbrana za prvo doktorsko štipendistko. Posebna komisija inštituta, ki je pristojna tudi za podelitev Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo, jo je izbrala, potem ko je pregledala življenjepise kandidatov. Komisija je velik poudarek pri izbiri namenila študijskim uspehom ter eseju na eno od tem, s katerimi se ukvarjajo na inštitutu. Odlično so se izkazali trije kandidati, najbolje pa Sabina Kolar.
Diplomirala je avgusta 2012 na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na temo cianobakterij pod mentorstvom dr. Marka Dolinarja. Na magistrskem študiju biokemije bila najboljša študentka letnika 2012/2013. V drugem letniku magistrskega programa je odšla na študijsko prakso v Nemčijo, kjer je pod mentorstvom izrednega profesorja dr. Borisa Roglja na Inštitutu za raziskave matičnih celic na Helmholtz Zentrum v Münchnu v laboratoriju dr. Miche Drukkerja opravila raziskovalni del magistrske naloge.
Kot dobitnica štipendije iz sklada dr. Otta Likarja je v laboratoriju preživela skupaj skoraj leto dni. S svojimi rezultati se je z znanstvenim plakatom septembra 2015 predstavila na dveh konferencah: letni konferenci GSCN (German Stem Cell Network) v Frankfurtu in konferenci FEBS3+ Meeting »Molecules of Life« v Portorožu, katerega organizator je tudi Slovensko biokemijsko društvo. Na tem sta bila skupaj z delovnim mentorjem dr. Miho Modicem za plakat tudi nagrajena.
Septembra letos je zagovarjala magisterij na temo matičnih celic, njena povprečna ocena opravljenih izpitov pa je bila 9,6. Znanstveno kariero zdaj nadaljuje na Kemijskem inštitutu.
Sistemi iz narave
Zakaj je matične celice zamenjala za baterije? »Med ogledom oddelkov na inštitutu me je najbolj pritegnila kemija materialov, natančneje raziskovalno delo baterijskih sistemov. Všeč mi je bilo, da imajo njihove raziskave veliko aplikativno vrednost in da lepo sodelujejo z industrijo.«
Sabina Kolar je prepričana, da bo svoje znanje biokemije uporabila pri razvoju baterij. Raziskovala bi področje materialov in skladiščenje energije z bolj biološkega zornega kota. »Narava ima določene sisteme za shranjevanje in prenos energije, tudi v obliki elektronov, ionov ... Takšni sistemi obstajajo tudi v naših celicah. Zanimive na primer so selektivne pore na površini celic, ki prenašajo samo določene ione. Tudi fotosinteza je oblika pretvorbe energije. Vemo pa, da so ioni in elektroni ključnega pomena v baterijah. Nadzorovan prenos in poraba energije sta enako pomembna v naravi in tudi v baterijah,« pojasni Kolarjeva.
Principe delovanja v naravi želi prenesti v raziskave o baterijskih sistemih. Po njenem mnenju, ne gre samo za zanimive ideje, ampak, kar je najpomembneje, da imajo raziskave uporabno vrednost. »To je tudi smisel celotne znanosti.«
Kaj dobi štipendist
Glavni namen štipendije je zaposlitev mladega perspektivnega študenta, ki bo opravljal raziskovalno delo pod vodstvom izvrstnega mentorja, najpozneje v štirih letih pa mora pridobiti naziv doktorja znanosti.
Vse te aktivnosti bo štipendistka opravljala v okviru redne zaposlitve na Kemijskem inštitutu, v času usposabljanja pa ima tudi možnost za kratko usposabljanje v tujini in udeležbo na konferencah.
Direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh je ob podelitvi štipendije opozoril na skrb vzbujajoče upadanje sistemskega financiranja doktorskih študentov. »Na inštitutu smo še leta 2006 zaposlili 20 doktorskih študentov, ki jih je financiral ARRS. To število se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, tako smo jih letos zaposlili samo devet. Temu trendu, ki vpliva na rušenje zdrave piramidalne raziskovalne strukture zaposlenih in tudi na zmanjšanje števila doktorjev znanosti v naravoslovju, se poskušamo različno upirati in en od teh je tudi štipendija, ki jo podeljujemo.«
