Prodor tudi pri sistemski sklerozi

Dr. Katja Lakota, magistra farmacije in raziskovalka na kliničnem oddelku za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana, je že leta 2013, tedaj kot Fulbrightova štipendistka, devet mesecev delala v raziskovalnem laboratoriju prof. Johna Varge na čikaški univerzi. V doktorski nalogi se je osredotočila na vlogo serumskega amiloida A pri vnetju, proučevala je njegov vpliv na pridobljeno imunost. Letos je objavila izvirni članek o tem akutnofaznem proteinu kot pokazatelju vloge pljuč pri sistemski sklerozi in dobila štipendijo ameriško-evropskega združenja za revmatologijo.

Tako je novembra, v sklopu letošnjega ameriškega revmatološkega kongresa, na stanfordski univerzi predavala o novih ugotovitvah pri sistemski sklerozi, bolezni, ki se pri ženskah pojavlja devetkrat pogosteje kot pri moških. To avtoimunsko obolenje veziva v koži ne prizadene le kože, ampak tudi notranje organe. Koža rok, obraza in nog postane napeta, trda, sklerotična. Bolezen povzroči otrdevanje – dlan postane kakor oklep, tako da, denimo, prstov sploh ni mogoče več skrčiti – prizadete so lahko ledvice, tudi pljuča. Vzrok za nastanek bolezni ni znan, zdravljenje je omejeno na blaženje simptomov in na vlaženje kože.

Za postavitev diagnoze so ključne preiskave krvi in urina, prav tako opravijo slikanje pljuč, srca in sklepov. Doslej se raziskovalci niso usmerjali v proučevanje izginotja maščobnih celic, čeprav je verjetno, da prav te odigrajo glavno vlogo pri nastanku bolezni. A na obzorju so spremembe, tudi po zaslugi slovenskih raziskovalcev.

»Razvili smo biomarker, ki bi pomagal pri diagnostiki in spremljanju poteka bolezni, iz tega pa lahko izhajajo tudi raziskave, ki bi odprle pot do zdravila za zdravljenje sistemske skleroze,« dr. Lakota strne dosedanja dognanja.

Prof. Varga s sodelavci je nedavno ugotovil, da je pri sistemski sklerozi ključna preobrazba maščobnih celic podkožja v vezivne celice (fibroblaste), ki proizvajajo velike količine beljakovine kolagena – njihove ugotovitve so na letošnjem ameriškem revmatološkem kongresu uvrstili med deset najpomembnejših raziskovalnih izsledkov. Pri tem pa velja omeniti, da je dr. Katja Lakota s sodelavci že pred tremi leti predlagala uporabo občutljivega biomarkerja – adiponektina (v glavnem ga proizvajajo maščobne celice), kajti ta pokaže obseg vezivno-kožnih sprememb pri bolnikih s sistemsko sklerozo.

Ta »izvrstni biološki označevalec« bi po prepričanju dr. Lakote zdravnikom pomagal pri obravnavi bolnikov, zato so se raziskovalci usmerili v iskanje odgovora na vprašanje, ali je s sintetičnimi molekulami mogoče posnemati njegovo delovanje. To ni več absolutna neznanka, kajti, kot poudarja slovenska raziskovalka: »V raziskavah in vitro, na celicah, je že najmanjša količina te molekule učinkovala zelo dobro. Seveda pa moramo opraviti še raziskave in vivo, ki bodo omogočile zdravljenje te bolezni.« Di. Z.