S predsednikom ERC o ovirah na razpisih

Prihodnji teden od ponedeljka do petka se bo zvrstilo več dogodkov, s katerimi bo Kemijski inštitut Ljubljana slovesno zaznamoval 70 let delovanja. Med najbolj izstopajočimi dogodki je obisk prof. dr. Jean-Pierra Bourguignona, predsednika Evropskega raziskovalnega sveta ERC (European Research Council). Povabila sta ga Kemijski inštitut in Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SGRZ) iz Bruslja.

Slovenije doslej ni obiskal še noben predsednik ERC, zato je prihod prof. Bourguignona s sodelavci, med katerimi je tudi vplivna predsednica delovne skupine ERC za širše evropsko sodelovanje dr. Eva Kondorosi, pomemben za celotno slovensko znanstvenoraziskovalno skupnost.

ERC namreč od leta 2007, ko ga je ustanovila evropska komisija na pobudo tedanjega komisarja za znanost Janeza Potočnika, financira najodličnejše raziskovalne projekte posameznih raziskovalcev. Ker so na razpisih ERC v vseh devetih letih prejeli raziskovalne štipendije doslej samo trije slovenski znanstveniki, bo razprava o vzrokih za skromno uspešnost Slovenije verjetno osrednja tema pogovora med predsednikom ERC in gostitelji, pa tudi z ministri za znanost, finance, gospodarstvo, kohezijo ter z direktorjem ARRS.

ERC kot del evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020 ima v svojem proračunu 13,1 milijarde evrov za razpise od leta 2014 do 2020. Ta vsota predstavlja približno 17 odstotkov celotnega, sedemletnega proračuna programa, vrednega 80 milijard evrov. Posebnost razpisov ERC je, da spodbujajo pionirske študije, torej tiste temeljne raziskave, ki lahko vodijo do pomembnih odkritij in v naslednjem koraku do aplikativnih raziskav in praktičnih inovacij, pomembnih za konkurenčnost Evrope.

ERC objavlja razpise v treh kategorijah, in sicer tako imenovane starting grants za mlade znanstvenike, consolidator grants za utrjevanje samostojne raziskovalne poti in advanced grants za uveljavljene raziskovalce. Na razpis za štipendije iz prve kategorije se lahko prijavijo mladi raziskovalci dve do sedem let po opravljenem doktoratu, prejmejo pa lahko do 1,5 milijona evrov za petletni projekt. Leta 2011 je to štipendijo dobila dr. Nedjeljka Žagar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, in sicer za projekt s področja meteorologije.

Raziskovalec, ki se sedem do dvanajst let po doktoratu prijavi na razpis za consolidator grants, lahko dobi do dva milijona evrov za petletni projekt, če ga potrdi evalvacijska komisija ERC.

V kategoriji advanced grants za znanstvenike, ki imajo za seboj najmanj deset let odlične znanstvene kariere, pa lahko izbrani projekt prejme do 2,5 milijona evrov za pet let. Doslej je na teh razpisih uspelo dvema slovenskima raziskovalcema, in sicer leta 2012 dr. Draganu Mihailoviću (levo) z Instituta Jožef Stefan in letos dr. Tomažu Prosenu (desno) z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.

Četrta skupina razpisov ERC pa so tako imenovani proof of concept, na katere se lahko prijavijo tisti raziskovalci, ki že imajo projekt, financiran s sredstvi ERC. Posamezni raziskovalec lahko zaprosi za 150.000 evrov z namenom preveriti, ali lahko njegov raziskovalni projekt postane inovacija, ali konkretneje, kako naj zaščiti intelektualno lastnino odkritja, preden stopi na trg. Kakor je slišati neuradno, naj bi v kategoriji proof of concept doslej oddal prijavo samo dr. Mihailović.

Lidija Pavlovčič