Tiskane izdaje
Zdaj že znamenita sonda Evropske vesoljske agencije Rosetta se po desetletnem potovanju v širokem loku počasi bliža kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko, več kot pol milijarde kilometrov oddaljenemu cilju, na katerega naj bi se prav danes spustil pristajalni modul Philae in začel operacijo zbiranja podatkov o tem ledenoprašnem nebesnem telesu, ki morda hrani skrivnosti o začetkih življenja. Tudi na našem planetu.
Ločevanje pristajalnega plovila Philae od matične sonde naj bi se začelo ob 9.35 po srednjeevropskem času, pristanek malega trinogega modula – povsem robotiziranega stokilogramskega znanstvenega laboratorija – pa naj bi se zgodil približno sedem ur pozneje.
V Evropski vesoljski agenciji (Esa) bodo po številnih dramatičnih trenutkih dosedanje misije preživljali »sedem ur strahu in trepeta«, priznava generalni direktor agencije Jean-Jacques Dordain.
Sploh ker bodo morali kontrolorji v operacijskem centru Ese v Darmstadtu že prej, pred ločitvijo Philae od Rosette, sprejeti vrsto ključnih odločitev »ali–ali«; v delovnem žargonu jim rečejo »Gremo/Ne gremo«. Glede na podatke o (ne)načrtovanem napredovanju Rosette se bodo namreč bodisi odločili za naslednji usodni korak bodisi bodo odstopili od načrta in pripravili vse potrebno za nov pristanek, približno štirinajst dni pozneje.
Pri vsaki dilemi Gremo/Ne gremo bodo v Darmstadtu posebno pozorni na navigacijsko natančnost Rosette pri njenem približevanju kometu 67P. Zlasti odločilni bodo prejeti telemetrični podatki o zadnjem manevru vesoljske sonde. »Od Rosette bomo dobili radijski signal, ki nam bo povedal, kako uspešen in natančen je bil njen zadnji manever, ostro zavijanje in spust proti kometu,« pojasnjuje vodja operacij v Darmstadtu Paolo Ferri. »Po količini informacij bo to zelo skromen podatek – in zelo malo časa bomo imeli za odločitev, da Rosetti pošljemo ukaz, ali naj se Philae loči od nje ali ne.«
Tri vretena, gnana s skupnim jermenom, bodo Philae ločila od matičnega plovila s hitrostjo 18 centimetrov na sekundo. Če bo kateri izmed vretenskih sistemov odpovedal, se bo sprožil rezervni vzmetni mehanizem in Philae odsunil od Rosette. Odločilna bosta tako čas kot kraj te operacije, poudarja njen vodja Andrea Accomazzo. »Določiti ga bomo morali na nekaj deset metrov natančno, sicer Philae lahko pristane kje drugje – ali pa sploh ne pristane.«
Tudi hitrost matične Rosette bo zelo pomembna: »Poznati jo bomo morali zelo natančno, do nekaj milimetrov na sekundo. Šele potem bo pristajalni modul zdrsnil v vnaprej določeno trajektorijo.«
Pretrgana popkovina
Po ločitvi modula od matične sonde bo med njima izgubljen kontakt, saj bo kabel, s katerim sta povezana zadnjih deset let, ob ločitvi odvržen. V nadzornem centru na Zemlji bodo o položaju obeh sklepali le na podlagi posebnega sistema za določanje oddaljenosti, ki se bo takrat aktiviral. Radijska komunikacija pa bo mogoča šele potem, ko bo Rosetta še enkrat spremenila trajektorijo – proč od kometa in na območje, kjer bo radijska »vidljivost« spuščajoče se Philae boljša.
Prav vzpostavitev radijske zveze dve uri po ločitvi pristajalnega modula od matične sonde bo še en posebno napet trenutek. »Ko bomo prejeli ta signal, bomo, ne glede na dogajanje na površini kometa, dobili dovolj jasno sliko o poteku pristajanja Philae,« pojasnjuje dr. Ferri. »Prav zato bo zame tisti signal, ki ga bomo dobili približno dve uri po ločitvi pristajalnega modula od Rosette, eden ključnih trenutkov celotne misije.«
Tudi Philae bo po ločitvi od matične sonde na Zemljo poslala nekaj posnetkov »slovesa« od Rosette, navzdol usmerjeni fotografski sistem Rolis (The Rosetta Lander Imaging System) pa bo omogočil serijo podob čedalje bližjega kometa. Tudi na tej podlagi bodo nadzorniki v Darmstadtu vedeli, kam natančno se spušča Philae; to bo dragocen podatek, če bi šlo po pristajanju kaj narobe.
Sam pristanek naj bi se zgodil ob 16.30 po srednjeevropskem času. A zaradi več kot 500 milijonov kilometrov oddaljenosti kometa od Zemlje bo radijski signal do Darmstadta potoval skoraj 29 minut. Tako bomo šele okoli petih popoldne izvedeli, ali se je dejansko začelo novo pomembno poglavje v proučevanju vesolja in razumevanju našega mesta v njem.
