Tiskane izdaje
»Odkrili smo zelo očiten učinek, ki velja za celotno drevo,« je v reviji New Scientist pojasnil Andras Zlinsky z Madžarskega centra za ekološke raziskave. »Do zdaj takšnega učinka na celotnem drevesu ni še nihče ugotovil in celo sami smo bili presenečeni nad obsegom zaznanih sprememb.«
Raziskovalci so se osredotočili na dve brezi, eno na Finskem in drugo v Avstriji. Z laserskimi skenerji so merili njuni krošnji podnevi in ponoči. Obe so proučevali v podobnih razmerah: ko ni bilo ne dežja ne močnega vetra in med enakonočjem.
»Rezultati meritev so pokazali, da se je krošnja tako pri finski kot pri avstrijski brezi gibala po zelo podobnem časovnem vzorcu,« so raziskovalci zapisali v članku, objavljenem v reviji Frontiers in Plant Science. »Malo pred zoro so bile veje nižje, bliže tlem kot ob začetku sončnega zahoda.«
Po mnenju raziskovalcev sta možni dve razlagi tega pojava. Prva je hipoteza, da se drevesne veje povesijo v mraku zaradi zmanjšanja notranjega vodnega pritiska – ta se zmanjša v temi, ker se takrat ustavi fotosinteza, ki poteka pod vplivom sončne svetlobe. Druga razlaga pa temelji na domnevi, da drevesa ponoči zares počivajo, saj naj bi tudi za drevje veljal kirkadijski ritem, podobno kot velja za drugo floro in favno. Kirkadijski ritem rastlinja so biologi že dodobra proučili v laboratoriju, za drevesa pa tega do zdaj niso mogli storiti, saj niso imeli ustreznih naprav.
Razumevanje, kaj se dogaja z drevesi ponoči, ima tudi gospodarski pomen. Spoznanje, kako drevesa uporabljajo vodo v različnih urah dneva, je denimo pomembno za lesno industrijo, saj je stavbni les kakovostnejši, če drevesa posekajo takrat, ko vsebujejo malo vode.
