Tiskane izdaje
Nasino robotsko vozilo Opportunity (Priložnost), ki že od 25. januarja 2004 vozi po Marsu, je konec julija doseglo rekord v prevoženi razdalji na površini nekega drugega nebesnega telesa. Po Marsu je prevozilo že več kot 40 kilometrov.
Prejšnji rekord je imel sovjetski mobilni robot Lunohod 2, ki je v zgodnjih 70. letih vozil po površini Zemljinega naravnega satelita Lune; v manj kot petih mesecih je prevozil kar 39 kilometrov.
»Opportunity je prišel veliko dlje kot katerokoli drugo robotsko vozilo, ki potuje po nekem drugem svetu,« je ob tej priložnosti poudaril John Callas, vodja projekta Marsove mobilne vesoljske sonde (MER), ki je namenjena raziskovanju površine Marsa.
Kot je znano, so načrtovali, da bo Opportunity po površini Marsa prepotoval največ kak kilometer, nikdar pa niso pričakovali, da bo po tujem planetu prevozil kar 40-krat večjo razdaljo. Seveda pri tem ni pomembna samo prevožena razdalja, ampak tudi številna nova spoznanja in odkritja, ki jih je ta mali premični raziskovalni laboratorij prispeval med raziskovanjem rdečega planeta; med drugim je poslal na Zemljo že skoraj 190.000 fotografij.
Po zadnji vožnji v dolžini 48 metrov, ki jo je sonda opravila 27. julija, se je števec ustavil na 40,25 kilometra. Ta vožnja je vozilce pripeljala na južni rob kraterja Endeavour. Sicer je Opportunity od pristanka na Marsu na začetku leta 2004 prevozil 32 kilometrov, preden je v letu 2011 prispel do omenjenega kraterja. Tam je opravil več analiz vzorcev tal, ki so pokazale na vsebnost gline in mineralov, bogatih s sulfati. Sodeč po tem je v pradavnih časih tam obstajalo območje, ki je bilo manj bogato s kislo vodo kot tisto, kjer je raziskovalno vozilce mehko pristalo na površini rdečega planeta.
Če bo Opportunity lahko nadaljeval vožnjo še nekaj kilometrov, se bo razdalja približala simbolični dolžini maratona, 42,2 kilometra, še bolj pomembno pa je, da bi se v tem primeru vozilo približalo novi raziskovalni točki, zanimivi za znanstvenike, ki so to območje že poimenovali »Dolina maratona«. Na podlagi podatkov z različnih sond, ki krožijo okrog Marsa, namreč predvidevajo, da so tam raznovrstni glineni minerali, kar zelo zanima različne raziskovalce.
Sovjetsko lunarno raziskovalno vozilo Lunohod 2 je bilo naslednik prvega Lunohoda, ki je po površini Lune potoval leta 1970. Lunohod 2 je na Luni pristal 15. januarja 1973, nato je po njeni površini v manj kot petih mesecih prepotoval kar 39 kilometrov. To razdaljo so zatem še natančno preverili s sedanjo ameriško sondo, ki v nizki orbiti kroži okrog Lune in je opremljena z zelo močno kamero in optičnim sistemom. Gre za sondo LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), ki je med drugim posnela Lunohod 2 na Lunini površini in celo njegove sledove.
»Program obeh sovjetskih lunarnih robotskih vozil Lunohod pomeni dva vrhunska dosežka v takratni zlati dobi planetarnih raziskovanj, v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja,« opozarja dr. Steve Squyres z univerze Cornell, ki je tudi glavni raziskovalec pri programu Marsove sonde Opportunity. Ta znanstvenik meni, da smo zdaj v drugi zlati dobi planetarnih raziskovanj.
Opportunity je na Marsu pristal 25. januarja 2004. Pričakovali so, da bo po površini prepotoval od nekaj sto do največ tisoč metrov. Poleg tega je bila garancijska doba za delovanje na Marsu tri mesece oziroma 90 dni, kar je sonda že prekoračila za kar 35-krat. Poleg odličnega vodenja iz Nasinega Laboratorija za reaktivne pogone (JPL) v Pasadeni in seveda izdelave ji to omogoča še vedno solidna oskrba z električno energijo, ki jo zagotavljajo kljub zaprašenosti še dovolj zmogljive solarne plošče.
Zdaj vozilce po površini Marsa vozi že 3873 zemeljskih dni in nekaj manj Marsovih, saj je Marsov dan za približno 40 minut daljši od zemeljskega, in je prevozilo še nekaj dodatnih decimetrov. Kakorkoli že, Opportunity je na rdečem planetu dejaven že deset let in pol. Morda mu bo celo uspelo potovati še naslednjega pol leta in bo »v aktivni službi« dočakal celo enajsto obletnico. Ne glede na to pa je že zdaj pravi vesoljski rekorder.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
