Tiskane izdaje
Omenjeno poročilo navaja, da je številna območja Evrope po 27. juniju zajel zelo močan in neobičajno zgoden vročinski val. Rekordno visoke temperature so v preteklih dneh zabeležili tudi na več sto klimatskih postajah v ZDA, tolikšna vročina pa je zanetila številne gozdne požare v ZDA in Kanadi. Tudi na drugi strani oceanov, a še vedno na severni polobli, v Aziji, zlasti v Indiji, Pakistanu in južni Kitajski, so se v preteklih dneh spopadali z izjemno vročino, ki so jo spremljali še hudi nalivi, sledile pa so obsežne poplave.
Letos morda
Najnovejši vročinski val v zadnjih dneh v Evropi je bil po podatkih SMO neobičajen, ker se je pojavil tako zgodaj in je zajel zelo veliko območje. Vremenoslovci ga že poskušajo primerjati z vročinskimi vali leta 2003 in 2010, ki so tedaj v Evropi terjali več deset tisoč človeških žrtev.
Kaj kaže primerjava? Za zdaj vznemirljivo dejstvo, da se je letošnji vročinski val pojavil bolj zgodaj, olajševalno pa je, da je naletel na bolje pripravljeno Evropo. Po slabih izkušnjah iz minulih let sta tokrat tako Svetovna meteorološka kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija združili znanje in akcije ter 1. julija objavili Smernice za vzpostavitev sistemov za zgodnje opozarjanje na vročinske vale.
Sicer pa kljub dežju in sedanji osvežitvi pri nas marsikje v Evropi vročinski val še traja, zato bo na končne analize in ocene še treba počakati. Tudi na odgovor, ali je sedanji val povezan s podnebnimi spremembami ali je zgolj naraven vremenski dogodek. Po besedah Omarja Baddoura, ki usklajuje program Svetovne meteorološke organizacije za podatke in spremljanje svetovnega podnebja, pa po scenarijih podnebnih sprememb lahko pričakujemo močnejše, pogostejše in dlje časa trajajoče vročinske vale.
Že zdaj je iz letnic prejšnjih vročinskih valov mogoče razbrati, da se obdobja njihove odsotnosti krajšajo. Po silnem vročinskem valu leta 2003 je naslednji vročinski val zajel Evropo sedem let pozneje, sedanji pa se je pojavil že po petih letih. Tokrat so v številnih državah vročinski val napovedali in objavili opozorila, na primer rdeči alarm v Švici in na zahodu Poljske ter oranžni alarm v večjem delu Francije. V Sloveniji je agencija za okolje (Arso) razglasila rdeči alarm zaradi visokih koncentracij ozona in vročino v pretežnem delu Primorske in rumeni alarm za preostalo Slovenijo.
Tudi v Sloveniji
Izmenjava med toplimi in hladnimi obdobji in obratno postaja izrazitejša tudi znotraj vseh letnih časov, pojasnjuje Tanja Cegnar. »To lahko povežemo z opažanjem sprememb v zastopanosti posameznih vremenskih tipov, povezujemo pa tudi z vse toplejšim zemeljskim ozračjem, saj omogoča energijsko bogatejši podnebni sistem tudi živahnejše vremensko dogajanje.«
Rekordno visoke temperature
Tokratni vročinski val je Evropo zajel zaradi prihoda zelo vročega zraka iznad Sahare in čez Pirenejski polotok, kjer so konec junija zabeležili temperature do 43 stopinj Celzija. Na španskem letališču Almeria so 30. junija zabeležili rekordnih 40,8 stopinje Celzija, kar je za 0,2 stopinje preseglo rekord iz leta 2001.
Izjemno visoke temperature so zajele Francijo (več kot 40 stopinj Celzija), v Italiji so se povzpele do 36 stopinj, v južni in jugovzhodni Rusiji, v Kazahstanu, Armeniji in Azerbajdžanu so znašale od 35 do 40 stopinj in celo v Angliji presegle 36 stopinj Celzija. Minuli četrtek so rekordne temperature do 38 stopinj Celzija izmerili v več krajih v Nemčiji. Izjema je bil očitno le sever Evrope, kjer so, na primer, na Finskem doživeli najbolj hladen začetek poletja v zadnjih 50 letih.
Vroče je bilo in je še tudi na drugi strani Atlantika. Vročina s sušo vztraja zlasti na zahodu ZDA in Kanade, kjer je tudi velika nevarnost gozdnih požarov. Prejšnji teden so v delih ameriške države Washington temperature presegle 40 stopinj Celzija. Po podatkih ameriškega nacionalnega centra za okoljske podatke so v zadnjem tednu kar na 623 vremenskih postajah presegli dnevno rekordno temperaturo. V kanadskem informacijskem sistemu za požare v divjini so zaradi suše in vročine že razglasili najvišjo možno stopnjo pripravljenosti na požare na območju Severozahodnih ozemelj, Saskatchewana in Manitobe.
Dokaj alarmantno je tudi poročilo o požarih v divjini Aljaske: 29. junija, dan pred zaključkom mesečnega opazovanja, poroča o 399 požarih v juniju, v katerih je zgorelo okoli 650 hektarov gozda. Večino požarov so zanetile strele, ki so udarjale nenavadno pogosto – samo med 21. in 23. junijem so jih našteli kar 50.000.
Vročinski val je zajel tudi že sicer vroča območja Azije. Samo v Karačiju, prestolnici Pakistana, je konec junija terjal več kot tisoč življenj. Krivec je bil nizek zračni pritisk s pakistanske obale, zaradi katerega je namesto običajnega svežega vetra zapihal vroč zrak iz notranjosti države. O vročinskem valu poročajo tudi iz jugozahodne Kitajske, kjer so se temperature na obsežnem območju povzpele nad 35 stopinj Celzija, hkrati pa so ta območja zajeli izjemno močni nalivi. Zaradi nastajajočih poplav je kitajska meteorološka uprava razglasila alarm četrte stopnje.
Kaj pomeni zgodnejša vročina
Zdajšnji vročinski val je, kot rečeno, poseben še zlasti zato, ker se je pojavil bolj zgodaj, kot bi bilo običajno. Kaj to pomeni?
Po besedah mag. Cegnarjeve zgodnje pojavljanje vročine vpliva na naše počutje. »Kako občutimo vročinski val, je precej odvisno od tega, ali nastopi kmalu na začetku ali pozneje v poletju. Prav tako na naše prenašanje vročine vplivata hitrost njegovega razvoja in trajanje. Na začetku poletja je še nismo vajeni in že en vroč dan lahko povzroči resne težave ljudem, ki opravljajo fizično naporno dejavnost na prostem v času najhujše pripeke.«
Sicer pa en sam vročinski val po dosedanjih izkušnjah precej dobro prenesemo. »Težave se začnejo stopnjevati, ko vročina traja dlje časa. Na začetku obdobja nam dobro izolirane stavbe ali stavbe z veliko toplotno kapaciteto dajejo dokaj sveže okolje tudi brez uporabe klimatskih naprav. Zato nam zgodnji vročinski valovi v zaprtih prostorih dobro izoliranih stavb ne povzročajo težav, še posebno če upoštevamo pravila nočnega in jutranjega prezračevanja in zunanjega senčenja oken. Drugače je sredi ali konec poletja, ko so stavbe že dodobra pregrete in tudi stene oddajajo akumulirano toploto; to je najbolj nadležno v nočnih urah, saj pretoplo okolje vpliva na kakovost spanja, od nje pa je odvisna regeneracija, ki jo potrebuje telo.«
Nas bo letos poleti zajel še kakšen vročinski val? Vprašanje še nima odgovora. Vremenoslovci namreč vročinske valove lahko dokaj dobro napovedo nekaj dni vnaprej, težko pa za daljše obdobje. Toda, kot opozarja Tanja Cegnar, tudi pravilna in pravočasna napoved še ne zagotavlja ustreznih sistemskih ukrepov. Po dosedanjih izkušnjah so najučinkovitejši napotki, kako naj ljudje ravnajo, da bodo kar najlaže prenašali vročino in ta ne bo ogrožala njihovega zdravja ali v ekstremnih primerih celo njihovega življenja. Te osnovne napotke za ravnanje med vročinskimi valovi v sklopu biovremenskih napovedi objavlja na tudi slovenski urad za meteorologijo na spletni strani http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/.
