Tiskane izdaje
Evropska komisija je prve razpise programa Obzorje 2020 objavila že decembra 2013, torej v času, ko se je iztekalo obdobje prejšnjega sedemletnega okvirnega evropskega programa za financiranje znanosti in raziskav. »Slovenija ima v Obzorju 2020 po 112 razpisih že 173 udeležencev v 128 pogodbah v skupni vrednosti 38,2 milijona evrov,« povzema skoraj dveletno bilanco mag. Peter Volasko z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Dejanski izplen Slovenije bo po tem, ko bodo podpisane vse pogodbe o že sprejetih projektih, še nekoliko večji. Skupna vrednost financiranih projektov naj bi se povzpela na 41,5 milijona evrov, število udeležencev pa na 182. Zamik med uradno statistiko in tisto v nastajanju je posledica dejstva, da med sklepom o sprejetem projektu in podpisom pogodbe preteče kar nekaj časa, lahko celo tri mesece. Skoraj 85 odstotkov sredstev iz prvega dveletnega obdobja Obzorja 2020 je že podeljenih, oktobra pa bodo pripravljeni razpisi že za leti 2016 in 2017.
Volasko kot slovenski koordinator nacionalnih kontaktnih točk za Obzorje 2020 sestavlja sliko uspešnosti slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov pri pridobivanju evropskih sredstev iz tega finančnega programa za raziskave in razvoj. Statistika projektov, financiranih z evropskim denarjem, zajema poleg inštitutov in univerz tudi mala in srednja podjetja, večje gospodarske družbe in celo organe državne administracije. Vsi omenjeni se namreč lahko prijavljajo na razpise programa.
Uspešna tudi mala
Med 173 udeleženci na lestvici je kar 41 malih in srednje velikih slovenskih podjetij, najuspešnejše med njimi pa je podjetje XLab za razvoj programske opreme in svetovanje, ki mu je v dobrem letu in pol uspelo na razpisih pridobiti 2,3 milijona evrov. Razvoj in inovacije v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah so področje, na katerem največ sodelujejo slovenske organizacije, poleg tega pa še precej v podpori mobilnosti raziskovalcev (razpisi sklada Marie Curie Sklodowske), v raziskovalnih projektih na področjih energije, prevoza, zdravja, okolja in prehrane (tako imenovano biogospodarstvo) ter v razvojnih projektih napredne proizvodnje in predelave.
Pol milijona evrov
Volasko: »Pridobljena sredstva so namenjena koordinaciji med državami pri sorodnih raziskavah, da bi preprečili podvajanje in da bi dosegli raziskovalne sinergije. Zakaj bi tratili denar za enake raziskovalne projekte? Bolje je, da sodelujemo, vendar pa moramo vedeti, ali še kdo opravlja enake raziskave kot mi, da si potem razdelimo raziskovalne naloge in dosežemo sinergijo. Na primer vse države, ki sodelujemo v mreži evropskega raziskovalnega prostora oziroma ERA Netu, objavimo hkrati informacije in razpise, denimo za področje lesarstva, kakšne cilje imamo in kako naj bi raziskovalci sodelovali. Mi kot državna administracija s sredstvi iz razpisa Obzorje 2020 izvajamo naloge, ki spodbujajo sodelovanje med raziskovalci v različnih državah.«
Več dobimo kot vplačamo
Natančnega podatka, koliko Slovenija vsako leto vplača v proračun Obzorja 2020, na ministrstvu nimajo, ker je, kot pojasnjuje Peter Volasko, program voden centralno, torej na sedežu evropske komisije v Bruslju. Navaja pa, da je bil lani slovenski delež v proračun programa 0,3 odstotka, izplen pa 0,52-odstoten, oziroma da je bil izplen 73 odstotkov večji od vplačila. Boljše razmerje kot Slovenija imata samo Ciper in Estonija. Ciper je s 26,3 milijona evrov »povlekel« iz razpisov skoraj trikrat več, kot je vplačal, Estonija pa je z izplenom 27,5 milijona evrov »požela« 2,5-krat več, kot je vplačala.
Ker so dejanske številke vplačil držav v proračun Obzorja 2020 zaradi evropskih statističnih navedb v odstotkih precej zamegljene, za vtis o razmerjih navajamo nekaj podatkov: 28 držav članic EU je lani v Obzorje 2020 prispevalo 7,4 milijarde evrov, od tega je bil, denimo, nemški delež vplačila 21-odstoten, izplen pa za skoraj pol odstotka pod vrednostjo vplačila. Kljub navidezno slabšemu razmerju pa prav Nemčija prejme največ evropskih sredstev, in sicer je v programu Obzorje 2020 doslej pridobila 1,5 milijarde evrov, kar je pol milijarde več kot drugouvrščena Velika Britanija in dobrih 700 milijonov več od tretjeuvrščene Francije. Ker so nemški raziskovalci prepričani, da težje prodrejo na evropskih razpisih, se nanje manj prijavljajo, bolj pa na nacionalne, nemške.
Prav zaradi neuravnoteženega razmerja med vplačili in evropskim financiranjem projektov že nekaj časa narašča nezadovoljstvo velikih držav, predvsem Nemčije in Francije, ki iščejo drugačne modele delitve sredstev, pri čemer ne gre zanemarjati vloge človeškega dejavnika, kar pomeni, da šteje tudi nacionalna pripadnost ljudi, ki vrednotijo prijavljene projekte in odločajo o delitvi razpisanih sredstev. Na teh mestih pa so bili doslej precej močni Grki, kar je koristilo tudi Cipru, medtem ko v zadnjem času vajeti odločanja v rokah držijo Nemci. Slovenija na odločilnih mestih v Bruslju nima svojih ljudi.
Koordinacijam
Peter Volasko: »V 128 podpisanih pogodbah v programu Obzorje 2020 je 24 takih, kjer so Slovenci koordinatorji, v vseh drugih pa smo partnerji.« Zakaj ni več Slovencev oziroma slovenskih ustanov koordinatorjev? »Glavni razlog je, da koordinacija projekta zahteva precej administrativnega dela, kot je redno poročanje komisiji o napredovanju projekta in porabi sredstev. Ker slovenske raziskovalne institucije nimajo dovolj podpornega administrativnega kadra, naši raziskovalci niso zainteresirani za koordinacijo, čeprav bi glede na znanstveno uspešnost lahko prevzeli to nalogo. Raje so partnerji v projektih kot koordinatorji. Danska in Finska, ki nista prav veliki državi, imata razmerje med raziskovalci in podpornim osebjem takšno, da je vredno posnemanja. Zato sta tudi precej uspešni na evropskih razpisih.« Tako Volasko primerja domače razmere z zgledi iz tujine.
Razpisi ERC preveč zahtevni za Slovence
Ker med razpise, financirane iz programa Obzorje 2020, spadajo tudi tisti, ki jih objavlja Evropski raziskovalni svet (ERC), velja še tam pogledati uspešnost naših znanstvenikov. Razpisi ERC se od običajnih razlikujejo v tem, da se nanje lahko prijavijo samo posamezni znanstveniki z vsega sveta, praviloma najboljši, dobitni kriterij pa je inovativna oziroma prebojna ideja, skratka nekaj, česar še ne poznamo. Na teh razpisih praviloma »zmagajo« vrhunski znanstveniki v svetovnem merilu, tako imenovani »top one percent«.
ERC je na zadnjem zaključnem razpisu za uveljavljene znanstvenike (Advanced Grants) konec letošnjega junija podelil 445 milijonov evrov 190 vodilnim znanstvenikom na svetu. Na seznamu prejemnikov ne najdemo niti enega Slovenca, in tudi slovenskih prijav je bilo zelo malo. Kot pojasnjuje dr. Andreja Umek Venturini z MIZŠ, se »na razpisih ERC ocenjujejo preteklo znanstveno delo, inovativna odličnost in prebojnost ideje. Pomembno merilo je tudi citiranost člankov raziskovalcev v najuglednejših revijah, kot sta Science in Nature. Mi nimamo prav veliko znanstvenikov, ki bi izpolnjevali tako visoka merila, zato od evalvatorjev projektov slišimo očitke, da imamo premalo vrhunskih znanstvenih dosežkov in da predlagana ideja ni dovolj drzna in inovativna«. Naša sogovornica navaja, da je na razpisu za uveljavljene znanstvenike doslej uspelo samo prof. Draganu Mihajloviću z IJS, na razpisu za mlade znanstvenike pa le dr. Nedjeljki Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
