Tiskane izdaje
Sodelujoči znanstveniki so ob rezultatih svojih raziskav poudarjali, da ugotovitve niso same sebi namen. Vloga znanosti je v kontekstu skrbi za zdravje in okolje čedalje bolj v ospredju skrbi tistih družb, ki jim je mar za zdajšnje in prihodnje generacije. Tega bi se morali zavedati tudi vsi odločevalci v naši državi, od vlade, strukturnih politik, strokovne javnosti, pa tudi gospodarstvo z vsemi podsistemi. Prav to so izrecno poudarili v izmenjavi stališč z resorno ministrico Majo Makovec Brenčič; ta je podprla prizadevanja za povezovanje različnih resorjev, tako političnih kot znanstvenih.
Za takšno povezovanje se je zavzela tudi direktorica NIB prof. dr. Tamara Lah Turnšek. Prav različnost in pestrost raziskovalnega polja na NIB odseva tudi v skrbi za planet Zemljo, ki je danes res zelo ogrožen. Raziskovalci pa se zavedajo, da je odgovornost znanosti ohranjanje planeta za prihodnje generacije.
Varstvo okolja ni nič več modna sintagma, to so resna vprašanja, saj se moramo spopadati s problemi onesnaženosti okolja, tudi s težkimi kovinami, je poudarila prof. dr. Milena Horvat, in na to se morajo odzivati pristojne institucije.
Glede kakovosti naših voda so pomembne ugotovitve prof. dr. Metke Filipič, ki proučuje genotoksičnost pitne in površinskih voda. V nekaterih primerih, ugotavlja raziskovalka, gre lahko tudi za usodne posledice onesnaženosti. Govor je o hormonskih motilcih, o čemer bi morala biti seznanjena najširša javnost.
Intenzivno kmetijstvo, ki je značilno predvsem za severovzhodni del države, obremenjuje zlasti stoječe vode, kar omogoča razvoj cianobakterij v tako imenovanem cvetenju vode. In te so potencialno toksične. Njihov toksin pa je na ravni kobra toksina, a s tem širša javnost ni dobro seznanjena, pove doc. dr. Tina Eleršek.
Raziskovalci tudi redno spremljajo stanje morskih organizmov zaradi onesnažil, poudarja doc. dr. Andreja Ramšak. Redno spremljanje je nujno, saj onesnažila lahko povzročajo kronično zastrupljenost in vplivajo na DNK morskih organizmov. To pa ima lahko nepredvidljive posledice tudi za ljudi, ki uživajo morsko hrano.
V zadnjih mesecih je v javnosti pogosto izražena skrb za naše vode. Prof. dr. Mihael Toman pa poudarja, da je voda tako okoljski kot tudi družbeni problem. Redko se sprašujemo o pomenu vode kot globalne dobrine, bolj nas zanima samo vprašanje pitne vode v našem ožjem okolju.
Agrarni ekonomist prof. dr. Luka Juvančič pravi, da je poleg ekonomskih kriterijev nujno treba upoštevati tudi kriterije okolja. Ti dve področji nista v nasprotju, temveč se dopolnjujeta, a to spoznanje se pri nas uveljavlja le postopno, saj preveč vztrajamo pri konvencionalni miselnosti.
Pomemben pokazatelj zdravja zemlje so tudi ptice, pojasnjuje izr. prof. dr. Davorin Tome. Ptice so namreč zelo mobilne, kadar v okolju nastajajo kakršne koli anomalije.
Tudi ekonomska uspešnost našega neposrednega okolja je odvisna od žuželk kot opraševalcev. Žal se tega še vedno premalo zavedamo. Določen napredek je sicer zaznati, vendar so vsi ukrepi usmerjeni le v varstvo čebel, v varovanje drugih opraševalcev pa ne. Pri nas pa je teh več kot 500 vrst, je opozoril dr. Danilo Bevk.
Tudi krajinski arhitekti so pri varovanju okolja, povezanem z zdravjem človeka, zelo pomembni, poudarja prof. dr. Mojca Golobič. Ker stroka deluje po načelu neškodljivosti, ob vsakem posegu v prostor vedno iščejo optimalne rešitve za prizadete udeležence. Še vedno pa obstaja razkorak med deklariranimi načeli in realnimi rešitvami.
Bistveni poudarki omizja, da je znanost eden najpomembnejših dejavnikov razvoja, ki so prevevali celotno razpravo, pa se nanašajo na poziv državi, da gre za pomembne in resne znanstvene ugotovitve, pri katerih ne smejo umanjkati dobro premišljena finančna vlaganja.
