Znanstvena misija na Evropo

Če bo ameriški kongres odobril načrt Nase, bodo znanstveniki že prihodnje leto z vesoljsko sondo na Jupitrovi luni Evropa iskali znamenja življenja. O načrtu znanstvene misije do šeste največje Jupitrove lune Evropa so predstavniki Nase razpravljali pred dnevi na delavnici v Amesovem raziskovalnem centru v Silicijevi dolini v Kaliforniji. Domnevajo namreč, da na tej Jupitrovi luni morda obstaja življenje, zato nameravajo poslati sondo, ki bi tam iskala znamenja življenja.

V morebitni misiji bi sonda raziskovala oblake vodne pare, ki jih je Nasin vesoljski teleskop Hubble odkril pred dvema letoma. Ti oblaki se pojavljajo na južnem polarnem območju te lune. Raziskovalci si obetajo, da bi lahko tako dobili vzorce tekočin, ki so pod luninim površjem. Predvidevajo, da tam obstaja ocean.

Nasa že nekaj let načrtuje misijo na Evropo. Če jim bo Bela hiša letos odobrila 30 milijonov dolarjev, bodo misijo, imenovano Europa Clipper, vključili v svoj načrt za prihodnje leto. Med dobri dve milijardi dolarjev vredno misijo bi sonda priletela do Jupitrove lune in se nato v prihodnjih treh letih in pol kar 45-krat približala Evropi na višini med 25 in 2700 kilometri nad njenim ledenim površjem. Instrumenti sonde naj bi med temi približanji zbirali podatke o površju in podpovršju Evrope in tudi o morebitnem podzemnem oceanu, ki je po domnevah Nase najverjetnejše mesto v Osončju, kjer trenutno morda obstaja zunajzemeljsko življenje.

Evropo je že leta 1610 prvi odkril Galileo Galilej. Decembra 2013 je Nasa poročala, da so njeni strokovnjaki na ledeni skorji Evrope zaznali filosilikate, glini podobne minerale, ki se pogosto nahajajo ob organski snovi. Poročali so tudi, da so oblaki vodne pare na Evropi podobni tistim, ki so jih zaznali na Enceladusu, eni od Saturnovih lun.

Okoli Jupitra sicer kroži kar 67 lun. Štiri največje med njimi so Galijeve lune Io, Ganimed, Evropa (na fotografiji) in Kalisto. To so poleg Sonca in osmih planetov tudi največji objekti v Osončju.