Tiskane izdaje
V Evropski uniji po dogovoru uro prestavljamo z zimskega na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu in s poletnega časa nazaj na zimski čas zadnjo nedeljo v oktobru. In prav vsakič, ko se to zgodi, je v medijih in na družbenih omrežjih mogoče zaslediti ogromno godrnjanja: »Češ, kaj nam je pa tega treba? Zdaj bo pa spet treba bolj zgodaj/pozno vstati.« Meni se zdi prestavljanje ure odlična ideja. V tem blogu bom pojasnil, zakaj.
Prvi državi, ki sta uvedli poletni čas, sta bili Nemčija in Avstro-Ogrska leta 1916, da bi med 1. svetovno vojno privarčevali pri zalogah premoga. Kmalu za tem je poletni čas začela uporabljati večina takratnih držav.
Moderna raba poletnega časa pa je vezana na energetsko krizo v sedemdesetih letih. V Jugoslaviji so ga uvedli leta 1982, v Sloveniji pa leta 1991. Poletni čas je bil torej zgodovinsko uveden, da bi privarčevali pri energiji, da bi bili ljudje budni, ko sveti sonce. Na ta način bi se zmanjšala potreba po električni energiji, nafti in premogu. V zadnjem času pa nekatere študije že kažejo, da poletni čas nima več pomembnega vpliva na gospodarstvo.
Karta držav glede na to, ali uporabljajo poletni čas ali ne. Modra barva predstavlja države, kjer ga upoštevajo. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ga ne. Vir: Wikipedia
V angleško govorečem svetu poletni čas imenujejo »daylight saving time«. Dobesedni prevod bi bil »čas, namenjen varčevanju dnevne svetlobe«. In to je po mojem menju glavni razlog, zakaj je dobro, da imamo poletni čas.
V 21. stoletju se je delavnik spet podaljšal. Ljudje imejo zato čedalje manj časa zase, za družino in svoje hobije. Poletni čas tako omogoča, da imamo po koncu delavnika še nekaj dnevne svetlobe, ki jo lahko izkoristimo za rekreacijo in hobije.
Če ga na primer v Ljubljani* ne bi imeli, bi 21. junija sonce vzšlo že ob 4. uri in 11 min po zimskem (naravnem) času, kar je sredi noči, ko večina ljudi spi. Sonce pa bi isti dan zašlo že ob 20. uri in 56 minut.
Poletni čas je le eden izmed mehanizmov, s katerimi usklajujemo sončni čas (cikel menjavanja dneva in noči) z življenjskimi navadami ljudi. Drug takšen mehanizem je bila uvedba časovnih pasov. Na svetu je teoretično 24 časovnih pasov. Vsak časovni pas bi teoretično moral oklepati 7.5 stopinje geografske dolžine vzhodno in 7.5 stopinje geografske dolžine zahodno (skupaj 15 stopinj, kar je toliko, kot se Zemlja obrne okoli svoje osi v eni uri) okoli poldnevnikov, deljivih s številom 15; in še časovni pas okoli začetnega Greenwiškega poldnevnika. Zaradi političnih razlogov so časovni pasovi večinoma prilagojeni oblikam držav.
Slovenija leži skorajda točno na sredini časovnega pasu UTC**+1h, kar pomeni da imamo pozimi (ko ni poletnega časa) skorajda povsem naraven čas. Na drugi je strani je ekstremen primer Kitajska, ki teoretično leži v kar petih različnih časovnih pasovih. Na ozemlju celotne države pa uporabljajo samo enega (UTC +8h). Prav tako ne poznajo poletnega časa. Tako v mestu Kashgar na zahodu Kitajske sonce 21. decembra vzide šele ob 10. uri 12 minut, medtem ko v Pekingu na isti dan že ob 7.32 (kraja ležita na skoraj isti geografski širini).
Razlika med Sončevim časom in časom v rabi v določeni državi. Vir: Wikipedia
Sam menim, da bi v Sloveniji morali ostati vse leto na poletnem času (UTC +2h), ker se ta veliko bolj kot zimski čas ujema z navadami prebivalstva (takšen sistem na primer uporablja Islandija). Zdaj, ko smo na zimskem času, večina ljudi po prihodu iz službe nima več dnevne svetlobe. Kot tekač opažam, da ljudje pozimi (po temi) veliko manj tečejo. Pomanjkanje dnevne svetlobe povzroča tudi nastanek tako imenovane sezonske razpoloženjske motnje ali zimske depresije.
Če bi v Sloveniji tudi pozimi ostali na poletnem času, bi v Ljubljani tudi na najkrajši dan v letu (21. decembra) sonce zašlo ob 17. uri 19 minut, vzšlo pa ob 8. uri 41 minut, ko je večina ljudi v službi in takrat nujno ne potrebuje dnevne svetlobe. Še najbolje pa bi bilo kar vse leto uporabljati čas UTC +3 h. S tem bi bil Sončni vzhod približno usklajen z začetkom delovnega dne. Sončna svetloba pa bi večino leta sijala še dolgo po koncu povprečnega delovnika. Se strinjate?
* Razlike v času sončnih vzhodov in zahodov se od Ljubljane lahko razlikujejo za + 3 minute na skrajnem zahodu države in − 4 minute na skrajnem vzhodu Slovenije.
** UTC je univerzalni koordinatni čas (imenovan tudi Greenwiški srednji čas). Podobna tematika − Kako dolgo je bilo leto 2016.
***
Bojan Ambrožič je magister inženir geologije, zaposlen na Institutu Jožef Stefan, in avtor spletnega bloga, ki ga piše izključno iz močne strasti in veselja, pa tudi zato, ker mu omogoča, da ima »v lasti« majhen košček interneta, kjer je svoboden.
