Pregon novinarjev

“Porast postopkov zoper novinarje v zadnjem obdobju ustvarja pritisk in atmosfero strahu v medijskem prostoru, ki je za demokratično državo, kjer je neodvisno novinarstvo ključni del nadzora oblasti in centrov moči, izrazito slaba.”

Društvo novinarjev Slovenije

stop kazenskemu pregonu novinarjev

"Države naj preučijo dekriminalizacijo dejanj zoper čast in dobro ime, v vsakem primeru pa naj bo uporaba kazenskega zakonika pripuščena samo v najbolj resnih primerih, zapor pa ni nikoli primerna kazen.”

Komite OZN za človekove pravice

anuška delić,

delo

faza postopka

končan kazenski postopek - tožilstvo umaknilo ovadbo

obtožba

obtožena je bila treh kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov po 260. členu kazenskega zakonika

sporno dejanje

objava treh člankov v Delu o delovanju Sove, v katerih je med drugim razkrivala povezave neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS

zagrožena kazen

do 3 leta zapora

Tožilstvo še vedno zaradi izdaje tajnih podatkov

preganja več novinarjev, med njimi:

Erika Valenčiča (RTV), Meto Roglič (Dnevnik), Petra Lovšina, (Dnevnik), Bojana Požarja (pozareport.com).

Na tnalu kazenskega pregona sta med drugimi tudi Primož Cirman (Dnevnik) in Tomaž Modic (Dnevnik), ki naj bi bo mnenju tožilstva škodovala časti in dobremu imenu Agencije za varstvo konkurence, njenega direktorja in ene od uslužbenk urada.

»Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij.

Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvrženo obličnostim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali zločinov, za zavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.«

10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Objavljamo pismo, ki ga je pravosodni minister Goran Klemenčič poslal Svetu Evrope v zvezi s kazenskim pregonom novinarjev – poudarja, da je po njihovi oceni zakonodaja iz leta 2008 glede svobode izražanja preveč restriktivna in da so sproženi postopki za njeno spremembo.

To je edini pravno obvezujoč in sodno nadzorovan standard v svetu, ki ne velja le za vseh 28 članic Evropske unije, ampak za vseh 47 držav članic Sveta Evrope.

Svet Evrope je 2. aprila objavil spletno platformo za zaščito novinarstva in varnost novinarjev. Na njej partnerske mednarodne novinarske organizacije objavljajo informacije o posameznih primerih domnevnih groženj in kršitev standardov glede svobode medijev.

povezava

je bilo prijavljenih v prvem mesecu delovanja platforme za zaščito novinarstva. Na seznamu se je 30. marca znašla tudi Slovenija – zaradi pregona Delove novinarke Anuške Delić. Tožilstvo je sicer 15. aprila umaknilo obtožni predlog zoper Anuško Delić in izreklo zavrnilno sodbo.

45 domnevnih kršitev v 14 državah

pismo

*Pismo je v angleškem jeziku.

Pritisk na novinarje prek civilnih in kazenskih postopkov

Objavljamo podatke o stanju na področju civilnih in kazenskih postopkov zoper novinarjev, urednike in medijske družbe. Gre za podatke 12 medijskih družb, in sicer izdajateljev Dela, Dnevnika, Večera, Financ, Slovenskih novic, Primorskih novic, Gorenjskega glasu, Reporterja, Mladine, Pop TV, Kanala A, TV in Radia Slovenija, portalov 24ur.com in siol.net ter Radia 1.

civilno-kazenskih postopkov proti medijem V zadnjih 5 letih

127 tisk je najbolj na udaru ovadb in tožb

tiskani

75,8 %

televizijski

20,3 %

spletni

3,1 %

radijski

0,8 %

pravne podlage postopkov

kazenski zakonik

36,2 %

zakon o avtorskih pravicah 1,6 %

ni znana 2,4 %

obligacijski zakonik

59,8 %

3,2 mio evrov

znaša Skupni zahtevani znesek odškodnin

*vseh civilnopravnih zadev je bilo 78, a podatke o odškodninah so mediji posredovali le za 72 zadev