Tiskane izdaje
Ljubljana - S toplejšimi dnevi prihajajo tudi klopi in z njimi nevarnost okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Slovenija sodi v vrh evropskih držav po verjetnosti okužbe, a se za cepljenje odloči razmeroma malo ljudi. Zapleti zaradi te bolezni so lahko hudi, en odstotek obolelih umre.
Prenaša se tudi s pitjem mleka
Klopni meningoencefalitis je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa. Okužba se lahko prenaša tudi s pitjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali uživanjem mlečnih izdelkov.
Prva faza bolezni se prične približno teden dni po ugrizu klopa. Bolnik dobi vročino, ki jo navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki jo spremlja visoka temperatura, močan glavobol, lahko tudi tresenje, motnje zavesti in zbranosti, včasih lahko pride do ohromitve, navajajo v kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Odstotek okuženih ljudi umre
Približno odstotek ljudi zaradi tega umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje določenega dela in s tem povezana socialna stiska bolnika, navajajo v UKC Ljubljana.
Zdravijo se le simptomi
Za klopnim meningoencefalitisom sicer obolevajo osebe vseh starosti, a ima bolezen običajno težji potek pri starejših bolnikih, ki imajo tudi večkrat posledice, vendar lahko bolezen pusti nevrološke posledice tudi pri otrocih. Zdravila, ki bi delovalo proti klopnem meningoencefalitisu, ni, zato zdravljenje poteka zgolj simptomatsko.
Klopi postanejo aktivni v toplejšem vremenu, zato so okužbe pri nas najpogostejše od pomladi do jeseni. Slovenija glede na obolevnost s klopnim meningoencefalitisom sodi v sam vrh evropskih držav, vendar pa se za cepljenje, ki je edina učinkovita zaščita pred boleznijo, še vedno odloča premalo ljudi. Precepljenih je namreč le 12 odstotkov prebivalstva.
Cepljenje stane okoli 90 evrov
Strokovnjaki priporočajo cepljenje vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek sledi v roku enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, še dodajajo v kliniki.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so okužbi izpostavljene pri delu, plača ga delodajalec, zaposlenim v slovenski vojski pa ministrstvo za obrambo. Za vse druge je samoplačniško. Cena cepljenja se giblje okrog 30 evrov za odmerek, celotno cepljenje (trije odmerki) torej stane 90 evrov.
