Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je na svoji spletni strani objavila gradivo z naslovom Celovit načrt ukrepov na davčnem področju za leto 2015. Predlog so pripravili na ministrstvu za finance (MF). O osnutku načrta, ki se pomembno ne razlikuje od predloga za vlado, so 10. aprila razpravljali socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu.
Načrt upošteva koalicijsko pogodbo in socialni sporazum
Vlada bo za »spremljanje in usmerjanje izvajanja« celotnega načrta projektov na davčnem področju za leto 2015 imenovala usmerjevalni odbor. V njem bodo predstavniki vlade, koalicijskih strank v državnem zboru, socialnih partnerjev in strokovne javnosti. To biodo v odboru zastopali dr. Marjan Odar iz Slovenskega inštituta za revizijo, ekonomista prof. dr. Tine Stanovnik in prof. dr. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete ter Simona Štravs in Aleš Budja iz Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.
Ministrstvo za finance v uvodu k davčnemu načrtu za leto 2015 poudarja, da temelji na prednostnih ciljih, ki jih je vlada Mira Cerarja določila na začetku mandata, in na socialnem sporazumu za leti 2015 in 2016. V povezavi s cilji na davčnem področju, ki so jih vladne stranke določile s koalicijsko pogodbo, predlagatelji celovitega načrta ukrepov na davčnem področju izpostavljajo: »Koalicijski sporazum glede davčne zakonodaje navaja, da se bo zagotovilo enakopravno obdavčitev vseh kategorij davčnih zavezancev, uveljavilo ukrepe proti sivi ekonomiji ter poseglo v strukturo davčnih prihodkov na način, da se bo poskusilo razbremeniti delo in dodatno obremeniti okolju škodljive rešitve ter prenovilo sistem obdavčitve nepremičnin.«
Še letos nova analiza davčnega bremena
V povezavi s socialnim sporazumom, v katerem je tudi poglavje o javnih financah, pisci letnega davčnega načrta poudarjajo, da se davčna obremenitev gospodarstva in posameznikov v letih 2015 in 2016 »na splošno« ne bo povečala.
Ministrstva za finance bo še letos pripravilo »celovito analizo« javnofinančnih bremen in usmeritve za njihovo prestrukturiranje: »Realizirati se začne v letu 2016: na primer davčna razbremenitve plač, regresa in podobno. Izhodišča za pripravo usmeritev za prestrukturiranje javnofinančnih bremen izhajajo iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen.
Cilj prestrukturiranja je zagotoviti stabilen vir financiranja dogovorjenih skupnih in javnih potreb, izboljšati dejavnike konkurenčnosti in dviga produktivnosti gospodarstva z varovanjem delovnih mest in aktivnostmi za ustvarjanje novih delovnih mest.« O ukrepih na tem področju se bodo morali dogovorili socialni partnerji, poudarjajo na ministrstvu za finance.
Po davčnem akcijskem načrt za leto 2015 namera vlada nadaljevati z ukrepi za »večjo učinkovitost izterjave neplačanih obveznosti do vseh javnih blagajn«, uvesti namerava dodatne ukrepe proti sivi ekonomiji » in vsem oblikam izogibanja plačila davkov in prispevkov, »vključno s prenosom sredstev v davčno ugodnejša območja«. Okrepiti namerava preglednost in učinkovitosti inšpekcijskega nadzora: »Učinkovito izterjavo in pobiranje javnih dajatev je treba spodbujati z motiviranjem plačevanja davkov in uvedbe še učinkovitejših kazenskih sankcij.«
Bolj preprosto, a ne manj učinkovito
Ministrstvo za finance z akcijskim načrtom napoveduje, da namerava »pregledati vso veljavno zakonodajo in pospešiti spremembe predpisov in praks na davčnem področju« zaradi poenostavitve postopkov: »Deregulacija in odpravljanje administrativnih ovir na področju izpolnjevanja davčnih obveznosti ne sme biti na škodo učinkovitosti nadzora in pregona nedovoljenih ravnanj.«
Hkrati pisci Celovitega načrt ukrepov na davčnem področju za leto 2015 ugotavljajo, da »pogosto spreminjanje zakonodaje, predvsem na področjih, ki zadevajo širok krog zavezancev, na primer na davčnem področju, ne prispeva k pravni varnosti v državi, zato je treba k spremembam pristopiti sistematično in na podlagi analiz obstoječega sistema, s čim širšim konsenzom in ob upoštevanju resolucije državnega zbora o normativni dejavnosti«.
MF vladi predlaga prednostne naloge
Ministrstvo za finance vladi predlaga dva prednostna operativna cilja za izvajanje aktivnosti na področju sistema javnih dajatev v letu 2015: »odpravo administrativnih ovir in povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno z obremenitvijo nepremičnega premoženja s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja«.
Ministrstvo za finance je v letošnji delovni načrt na davčnem področju med drugim uvrstilo uvedbo davčnih blagajn, ki bodo prek on-line prenosa podatkov vseskozi povezane z informacijskim sistemom davčne uprave, in »zmanjšanje obstoječega aktivnega davčnega dolga tako, da se podpre finančno prestrukturiranje prezadolženih podjetij«.
Ministrstvo za finance še ni objavilo predloga zakona o davčnih blagajnah. Zaradi načrtov z davčnim dolgom namerava analizirati dolg in predlagati spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku »za učinkovitejše poplačilo dolga«. Preučiti namerava »potrebne organizacijske spremembe za hitro in učinkovito izterjavo davčnega dolga«.
Obdavčiti nakazila v davčno ugodna okolja
Ministrstvo za finance je v davčni akcijski načrt za leto 2015 vključilo tudi okrepitev nadzora nad prenosom sredstev v davčno ugodnejša območja«. Na zahtevo predsednika vlade Mira Cerarja je pod vodstvom ministrstva za pravosodje začela delati medresorska delovna skupina.
Vlada je namreč 28. novembra 2014 ustanovila medresorsko delovno skupino »za pripravo ukrepov za bolj učinkovito zaščito gospodarskih in finančnih interesov republike Slovenije v povezavi s prenašanjem in/ali prikrivanjem finančnega premoženja v tujino v t.i. davčne oaze«. Za vodjo delovne skupine je imenovala ministra za pravosodje Goran Klemenčič.
O nalogi, ki jo mora opraviti delovna skupina, je na ministrstvu za pravosodje mogoče zvedeti: »Gre za zelo kompleksno materijo, zato načrtovanih aktivnosti v predvidenem, zelo ambiciozno zastavljenem roku, v celoti še ni bilo mogoče uresničiti. Po zaključku oziroma uresničenih nalogah bo skupina pripravila poročilo za vlado in bo po sprejetju lahko na razpolago tudi kot informacija javnega značaja.«
Po predlogu ministrstva za finance je treba v letu 2015 tudi preučiti »možnosti enkratnih posebnih ukrepov za plačilo javnih dajatev od sredstev, ki so bila prenesena v druge države, pred transferom pa zanje niso bile plačane javne dajatve«.
