Tiskane izdaje
Ljubljana - V obrtno-podjetniški zbornici (OZS) pred odločitvijo vlade o uvedbi davčnih blagajn opozarjajo, da z uvedbo davčnih blagajn ne bomo rešili problema sive ekonomije.
Prepričani so, da največji problem na tem področju niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč »šušmarji«, za katere so kazni smešno nizke in ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali. Virtualne blagajne, ki so v uporabi od julija letos, so se izkazale za učinkovit ukrep države v boju zoper sivo ekonomijo, zato se v luči aktualnih korupcijskih zgodb v Sloveniji sedaj postavlja tudi vprašanje, kateri lobiji za nakup davčnih blagajn so v ozadju.
OZS je prepričana, da uvedba davčnih blagajn ne bo vplivala na zmanjšanje sive ekonomije, kar kažejo tudi podatki v Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer davčnih blagajn nimajo, vendar pa je prav v teh državah stopnja sive ekonomije med najnižjimi v Evropi.
»OZS je v interesu, da se zmanjša obseg sive ekonomije, saj bi s tem zaščitili male gospodarske subjekte pred nelojalno konkurenco. Naša država z izjemno nizkimi kaznimi za 'šušmarje' pravzaprav spodbuja ilegalno ekonomijo, saj se posamezniku bolj splača delati na črno, kot delati pošteno in plačevati davke. Kazni za šušmarje bi morale biti torej višje ali vsaj izenačene s kaznimi za legalne subjekte,« poudarja Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja pri OZS.
Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za registrirane subjekte predvideva kazni od 4.200 do 26.000 evrov, za »šušmarje« pa zgolj od 1.000-5.000 evrov.
V OZS obenem poudarjajo, da se davčni nadzor že sedaj manj pogosto izvaja v tistih dejavnostih, pri katerih prevladuje neizdajanje računov (zasebno zdravstvo, zobozdravstvo, odvetništvo, dopolnilna dejavnost na kmetijah, pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok in številne neregistrirane dejavnosti).
Dosedanji ukrep vlade z virtualnimi blagajnami, ki onemogočajo brisanje računov, se je izkazal za učinkovitega, zato v OZS ne vidijo potrebe, da bi z nakupom davčnih blagajn dodatno bremenili gospodarske subjekte. Sprašujejo se, ali ne gre pri tem za interes lobija, da se zagotovi posel proizvajalcu teh blagajn.
Uporaba davčne blagajne pa je povezana tudi s povsem praktičnimi problemi - dostop do interneta v nekaterih delih države še vedno ni razpoložljiv, tehnični problem pa nastane tudi v primeru, ko dejavnost ni vezana na poslovni prostor, ampak se opravlja na terenu (taksisti, dimnikarji, serviserji, pleskarji, vodoinštalaterji itd.). Zavezanci, ki opravljajo svojo dejavnost na terenu, si bodo namreč morali zagotoviti brezžično povezavo z internetom in s seboj po terenu prenašati ustrezno strojno opremo za izdajo računov (npr.: printer za tiskanje računov).
