Rebalans 2014 pač ni varčevalen

Ljubljana – Vlada je sprejela rebalans državnega proračuna 2014 in ga poslala v sprejem državnemu zboru. Proračunski primanjkljaj se bo z njim povečal na 1,2 milijarde evrov ali 3,4 odstotka BDP, z izdatki za dokapitalizacijo bank pa na 4,3 odstotka BDP.

Rebalans upošteva izpad predvidenih davčnih virov iz davka na nepremičnine (205 milijonov evrov), za približno 100 milijonov evrov bo manj tudi izkoriščenih evropskih sredstev – namesto 1,2 jih bo za 1,1 milijarde evrov, kar je za 200 milijonov več kot lani.

Nekateri namenski odhodki ministrstev so se sicer povečali, a na drugi strani so letos večji tudi izdatki za plačilo obresti na državni dolg (skupaj jih je za 1,1 milijarde evrov, torej za dobrih 11 odstotkov proračuna!), večji so tudi proračunski odlivi v pokojninsko blagajno, povečali so se izdatki za nekatere gospodarske javne službe, uvedene so bile odškodnine za izbrisane. Gledano v celoti se bo v letošnji proračun države zlilo za 8,6 milijarde evrov prihodkov, iz njega pa bomo plačali za 9,8 milijarde evrov izdatkov, kar je približno 180 milijonov več kot v že sprejetem proračunu 2014 – težko bi torej rekli, da je rebalans varčevalno naravnan.

Kdo dobi več, kdo manj?

Med posameznimi resorji se z rebalansom za približno 250 milijonov evrov povečujejo izdatki ministrstva za finance (predvsem zaradi plačila obresti in transferov), za dobrih 80 milijonov so večji izdatki ministrstva za notranje zadeve, ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo dobilo za 65 milijonov več, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 30 milijonov več, ministrstvo za infrastrukturo in prostor za dobrih 25 milijonov več, za 20 milijonov se povečujejo izdatki ministrstva za zunanje zadeve (predvsem na račun mednarodnih članarin), za šest milijonov več dobi ministrstvo za obrambo, dodatnih pet milijonov gre ministrstvu za pravosodje. Po drugi strani pa se izdatki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v primerjavi z že sprejetim proračunom 2014 zmanjšujejo s 433 na 304 milijone evrov, torej za blizu 130 milijonov evrov, predvsem na račun močno skrčenih subvencij. Z rebalansom se bo za dobrih 90 milijonov zmanjšala poraba ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v vladi to pojasnjujejo z boljšimi gospodarskimi razmerami), za 11 milijonov bodo manjši izdatki ministrstva za zdravje, kultura pa bo približno na istem.