Tiskane izdaje
Iz dokumenta, ki smo ga pridobili, je razbrati, da je državni sekretar ministrstva za finance (MF) Metod Dragonja na silvestrovo premiera Mira Cerarja seznanil s stanjem v slovenski energetiki. Med drugim se je pohvalil, da so v zadnjih dneh decembra delno refinancirali posojila za Teš, s čimer so »stabilizirali« tveganje za unovčitev 440-milijonskega poroštva države Evropski investicijski banki (EIB).
V tako imenovani tranši A-kredita je EIB omogočil 110-milijonsko posojilo, zavarovano s poroštvi konzorcija zasebnih tujih bank. Strošek obresti za posojilo EIB je bil 2,4 odstotka.
Kot smo v Delu razkrili pred tednom, se je HSE za to posojilo odločil poplačati z nesrečnim 285-milijonskim paketom obveznic. Dragonja je premieru še decembra zagotavljal, da so z »uspešnim vmesnim financiranjem« HSE zagotovili najem dolgoročnega vira za refinanciranje kreditnih obveznosti. Soglasje k postopku dolgoročnega zadolževanja v višini do 300 milijonov evrov je MF izdal julija lani.
Poleg izdaje obveznic pa je imel Dragonja v rokavu še rezervni scenarij: sindicirano posojilo v režiji domačih bank. A tako kot HSE ni uspelo prepričati nobenega resnih bankirjev, naj vloži v obveznice po 4,25- do 4,5-odstotni obrestni meri - menda so zahtevali od pet- do šestodstotno -, tako tudi med domačimi bankami ni bilo »junakinje«, ki bi zagotovila sindicirano posojilo, kar je znamenje, da bonitetno in plačilno sposobnost HSE ocenjujejo precej drugače kot holding sam.
Letno oškodovanje družbe pri 285 milijonih evrov obveznic bi po izračunih našega vira znašalo 5,7 milijona evrov, skupaj s stroški izdaje pa celo 6,5 milijona. HSE je neuradno samo za svetovalno pogodbo s Clifford Chance Secretaries Limited iz Londona odštel 240.000 evrov.
Državni vrh v temi
»Kljub presežni ponudbi na slovenskem denarnem trgu nobena od slovenskih bank, tudi banke v državni lasti, ni posredovala zavezujoče ponudbe za dolgoročno financiranje niti ni izrazila pripravljenosti, da nastopi kot organizatorka sindiciranega posojila,« je decembra ugotavljal državni sekretar ministrstva za finance Metod Dragonja.
Metod Dragonja, foto: Leon Vidic/Delo
Dragonja je premieru Miru Cerarju ter ministroma za finance in infrastrukturo Dušanu Mramorju in Petru Gašperšiču pisal, da bo treba zaradi padanja cen elektrike na evropskem trgu ustrezno ukrepati: zmanjšati tveganje plačilnih problemov HSE, kakor se je izrazil, in obenem z upravljavskimi procesi poskrbeti za boljšo stroškovno učinkovitost skupine ter pripraviti ustrezen mehanizem za prednostno dispečiranje, tako imenovani mehanizem CMR. To nalogo je Dragonja hotel zaupati Gašperšiču, posledice pa bi se poznale na položnicah za elektriko.
HSE je tri dni pred koncem leta 2015 s konzorcijem štirih bank podpisal pogodbo o premostitvenem, 215-milijonskem financiranju: 150 milijonov sta zagotovili hčerinski banki ruske VTB v Frankfurtu in na Dunaju, po 32,5 milijona evrov pa pariška BNP Paribas in banka Unicredit. Kratkoročna posojila so sicer najdražja oblika financiranja.
Tako so poplačali manjša posojila v višini 105 milijonov, črpanje naslednjih 110 milijonov pa so načrtovali za 28. januar 2016. S tem bi vrnili posojilo EIB z ugodno, 2,4-odstotno obrestno mero. Razplet zgodbe je znan: HSE se je odločil za poplačilo z obveznicami, banke mu niso podaljšale garancije, vlagatelji pa kljub angažiranju vodstva HSE na evropskih finančnih trgih na obveznice niso navalili po obrestni meri, kakršno so pričakovali v HSE, temveč so zahtevali 50 odstotkov višjo.
Šest milijonski strel v prazno
Blažu Košoroku in Stojanu Nikoliču, poslovodstvenemu dvojcu HSE, je poteza z obveznicami spodletela, čeprav je njihova sestava, kakor so neimenovani vir povzele Finance, vsebovala »dve za vlagatelje privlačni klavzuli, predčasno poplačilo v primeru odprodaje katerega od zdravih jeder skupine ter preprečevanje izplačila dividend državi, dokler se razmerje dolga glede na EBITDA opazneje ne izboljša«.
Med vrsticami o tem v pismu premieru Cerarju piše tudi državni sekretar Dragonja. Na ministrstvu za finance so bili že lani tik pred odločitvijo o zagotovitvi dolgoročnih finančnih virov za Teš in HSE. A so vedeli tudi, da utegnejo te finančne operacije, ker so povezane z navzkrižnimi poroštvi znotraj sistema in s posebnimi zavarovanji, povzročiti napetosti v HSE.
Obveznični klavzuli po mnenju našega vira pomenita dvoje. Če je država »obljubila«, da se odpove dividendam, je bila seznanjena tudi z vsebino ponudbe in z možnostjo predčasnega poplačila v primeru odprodaje katerega od »zdravih jeder«.
»Glede na to, da je v vseh kreditnih pogodbah (EIB in EBRD) klavzula o prepovedi odtujitve in zastave sredstev in premoženja skupine HSE, zgodba zaudarja,« meni naš vir.
V HSE odgovarjajo: »Klavzula v prospektu je HSE prepovedovala prodajo oziroma jo omejevala pri prodaji kateregakoli ključnega sredstva ne glede na to, ali bi bila to posamezna družba ali posamezne elektrarne. Ob morebitni prodaji bi bili kaznovani z obveznostjo poplačila celotne obveznosti iz naslova obveznice. Lastnik se je s to klavzulo strinjal, saj ne HSE ne lastnik nimata namena prodajati ključnih infrastrukturnih objektov, kar je zapisano tudi v strategiji upravljanja državnega premoženja. Enako so se strinjali z omejitvijo za izplačevanje dividend.«
Potrpežljivosti v energetiki je konec
Enostranske odločitve in samovoljni posegi posameznih lobističnih elit, kakršnim so zaposleni v slovenski elektroenergetiki priče zadnji dve leti, so načeli njihovo potrpežljivost.
Splošna opozorilna stavka elektroenergetikov ima dve zahtevi: ustaviti racionalizacijo elektroenergetskih družb, kot so jo enostransko začrtala poslovodstva, in elektrogospodarstvo prestrukturirati tako, da bo energetski sistem zagotavljal zanesljivo in varno preskrbo Slovenije z elektriko.
»V ključnem delu slovenskega gospodarstva stvari očitno potekajo po vnaprej pripravljenem scenariju, v škodo elektrogospodarstva, porabnikov in lastnikov elektrogospodarstva,« pravi Branko Sevčnikar, prvi mož stavkovnega odbora in predsednik Sindikata dejavnosti energetike (SDE).
Odločitve, ki jih sprejemata upravi HSE in SDH, so namenjene pripravi ustreznih razmer za razprodajo energetike, je že dolgo slišati v SDE, Sistemskem operaterju distribucijskega omrežja (Sodo), proti kateremu je bila v preteklosti že tudi naperjena stavka, pa država tiho dovoljuje scenarij popolne centralizacije družb distribucije - ne glede na to, da se večina socialnih partnerjev nagiba k mnenju, da bi bile koncesije lastnikom omrežja najbolj učinkovit način izvajanja gospodarske javne službe Sodo.
V slovenski energetiki vlada popolno razsulo, ni koncepta, ni energetske strategije. Vlada ne obvladuje niti tistih, ki v njenem imenu upravljajo in vodijo slovensko energetiko. Blaž Košorok, Stojan Nikolič in Marko Jazbec ter Nada Drobne Popovič, vodilni HSE in Slovenskega državnega holdinga (SDH), so v ponedeljek z osem strani dolgim dopisom dali košarico Šaleški dolini in tamkajšnji energetiki.
Na včerajšnjo izredno »energetsko« sejo občinskih svetov velenjske, šoštanjske in šmarske občine jih ni bilo, ker udeležba »na izrednih sejah lokalnih skupnosti ni primerna niti ni v duhu dobrega korporativnega upravljanja«, so sporočili šaleškim županom.
