Razmere na trgu dela na področju gostinskih in turističnih dejavnostih niso rožnate. Na eni strani delodajalci iz te dejavnosti hlepijo po dobrih kadrih, še posebej težko jih je zadržati, na drugi strani dobršen del zaposlenih dela v izjemno težkih pogojih za zelo nizko plačilo. Še sveži začasni podatki statističnega urada za leto 2016 na primer kažejo, da imajo zaposleni v gostinstvu najslabše plače. Samo 13 odstotkov moških in manj kot desetina žensk v tej panogi je preseglo povprečno slovensko neto plačo, natakarji so lani v povprečju zaslužili 730 evrov neto mesečne plače.
Natakarji in kuharji najbolj iskani
Na zavodu za zaposlovanje se število prijavljenih s poklici iz te dejavnosti hitro zmanjšuje, hkrati pa podatki o izbrisih iz evidence brezposelnih za posamezne poklice nakazujejo, da je za delo pripravljenih in spodobnih tam čedalje manj.
Zaradi kršitev obveznosti je do konca letošnjega oktobra brez statusa brezposelne osebe ostalo 11 hotelskih receptorjev, kar je največ po letu 2012, izbrisali so tudi že 424 natakarjev (lani v vsem letu 455). Samo prek zavoda za zaposlovanje so delodajalci v oktobru iskali 450 čistilcev, strežnikov in podobnih profilov, kamor spadajo tudi zaposleni v hotelih ipd., razpisanih je bilo 390 mest za natakarje, 230 pa za kuharje. Ti trije profili so bili med desetimi najbolj iskanimi v prejšnjem mesecu.
Na zavodu za zaposlovanje naštevajo razloge, zaradi katerih imajo delodajalci težave pri pridobivanju delavcev v tej panogi. To so neurejen delovni čas, nekorekten odnos do zaposlenih, ponujanje podjemnih pogodb oziroma zahteve za odprtje s. p. namesto delovnega razmerja, raje se odločajo za študentsko delo, nimajo časa in sredstev za uvajanje delavca, nizko plačilo, pričakovanja glede videza kandidata.
Razlogi pa so tudi v brezposelnih, pravijo na zavodu, in sicer trdijo, da ne morejo sprejeti zaposlitve zaradi varstva otrok, prevoza, nestalnega urnika, glede na višino socialnih prejemkov je plačilo za delo nestimulativno, pri določenem delodajalcu ne želijo delati zaradi prepričanja, da ne spoštuje delovnopravne zakonodaje, nekateri niso motivirani, ne znajo tujih jezikov ...
Priložnost pri Jezerškovih
S težavami pri iskanju dobrih kadrov se srečujejo tudi nekateri najboljši gostinci. Pisali smo na primer o Vivo cateringu – direktorica Jerneja Kamnikar je med drugim izpostavila finančno nekonkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami. V Jezeršek gostinstvu so potem, ko so postali nov partner Slovenske hiše na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu 2018, pripravili razpis za mlade gostince do 30. leta, na podlagi katerega bo zmagovalec lahko z njimi potoval na ta športni dogodek.
»Omogočiti želimo nepozabno življenjsko izkušnjo. Izbrani kandidat bo v sklopu strokovne ekskurzije sodeloval na različnih dogodkih in ob sprejemih slovenskih dobitnikov medalj v Slovenski hiši. Želimo pokazati, da je tudi delo v gostinstvu in turizmu lahko kul, da ima svoje prednosti,« pravijo pri Jezeršku, kjer prijave sprejemajo še do srede.
»V podjetju Jezeršek gostinstvo se lahko pohvalimo, da načeloma težav s kadri nimamo. Je pa res, da se s sodelavci intenzivno ukvarjamo s kadrovanjem in zaposlenimi, predvsem pa krepimo medsebojne odnose in ekipni duh v podjetju, saj se zavedamo, da brez kakovostne ekipe ne bi zmogli dosegati zastavljenih ciljev.«
V večini primerov se na razpise prijavljajo zelo dobri, ambiciozni kadri. Na splošno ocenjujejo, da je največji problem v Sloveniji slabo vodenje delavcev v gostinstvu, vodstva podjetij ne poskrbijo dovolj za ustrezne pogoje, delovne procese, prav tako se premalo ukvarjajo z zaposlenimi.
»Dejstvo je, da so pričakovanja mladih danes drugačna, kot so bila pred leti, kar je za nas izziv – temu se moramo prilagoditi in ustvarjati primerne pogoje. Ne strinjam pa se, da so mladi danes neambiciozni, nekakovostni, da se jim ne ljubi delati,« je dejal Jure Jezeršek, ki v podjetju vodi projekt Slovenska hiša 2018.
Tiskane izdaje
