Tiskane izdaje
Torej kateri jeziki so pomembni za delavce, ali se ti trendi spreminjajo, ali je to odvisno tudi od panoge in držav, kamor podjetja izvažajo?
Za večino podjetij je še vedno na prvem mestu angleščina. Tako odgovarja Matjaž Merkan, predsednik uprave družbe Swatycomet, ki je del globalne skupine Weiler Abrasives Group, saj »je kot poslovni jezik prisotna v državah, kamor izvažamo«.
Tudi Skupina Helios je mednarodno podjetje: »Jezik, s katerim se mednarodno sporazumevamo, je angleščina. Zato je znanje tega jezika pri naših zaposlenih zelo pomembno, potrebna raven znanja pa je odvisna od posameznikove pozicije in delovnih nalog. Večina naših sodelavcev, ki delajo v prodaji na tujih trgih, govori še drugi tuji jezik, na primer ruščino, nemščino, francoščino, italijanščino, seveda pa tudi jezike nekdanje Jugoslavije.«
Na angleščino prisegajo tudi v Riku, a glede na to, da ima podjetje diverzificiran trg, je znanje še enega tujega jezika prilagojeno temu.
Iz družbe Boxmark Leather, znanega proizvajalca usnjenih sedežnih prevlek, odgovarjajo: »Od začetka poslovanja na slovenskem trgu je bila tako zaradi avstrijskih lastnikov kot največjih kupcev, ki so iz Nemčije, najpomembnejša nemščina, ki jo je moralo obvladati približno 90 odstotkov zaposlenih. V zadnjih letih pa se zaradi širitve na nove trge povečuje delež tistih, ki morajo znati angleščino. Vsaj četrtina zaposlenih mora obvladati najmanj en tuj jezik, prednosti imajo tisti, ki obvladajo ob nemškem še angleški jezik.
UniCredit banka Slovenija kot mednarodna banka, ki je prisotna v številnih evropskih državah, na prvem mestu stremi k uporabi lokalnih matičnih jezikov; tako tudi v Sloveniji, odgovarja Lilijana Lunder iz njihove kadrovske službe. Toda v mednarodnem internem komuniciranju uporabljajo angleški jezik, zato velika večina njihovih zaposlenih obvlada najmanj en tuj jezik (običajno je to angleški), glede na specifiko banke pa manjši del sodelavcev govori tudi italijanski in nemški jezik.
Tehnični jezik je izziv
Kakšne so glavne težave pri znanju tujih jezikov delavcev? »Največji izziv predstavlja tehnični jezik, ki se ga naučiš šele z delom v panogi. Brez potovanj ne gre,« razlaga Matjaž Merkan.
Tudi pri Skupini Helios potrjujejo, da so izzivi, s katerimi se srečujejo, predvsem pri tehničnem tujem jeziku, saj so v panogi specifični izrazi. »Pri tem sodelavcem pomagamo na različne načine, vsako leto v okviru Helios akademije izvedemo več kot 20 skupin za angleški jezik in še nekaj skupin za ruski, nemški, italijanski in francoski jezik. Po potrebi izvajamo individualne tečaje. Na ta način zagotovimo poslovne vsebine in učenje tehničnega jezika naše panoge.«
V Boxmarku ugotavljajo, da imajo delavci težave pri ustni komunikaciji, za katero je potrebna višja raven znanja tujega jezika, v pisni komunikaciji pa da nimajo težav.
Kako se odzivajo šole
Ali se šole in fakultete dovolj hitro odzivajo na potrebe gospodarstva pri učenju tujih jezikov? In kaj predlagajo podjetja, kako bi lahko to znanje izboljšali?
V Riku menijo, da je treba znanje tujih jezikov nenehno nagrajevati in izpolnjevati. Šole in fakultete dajo dobro osnovo, vendar je brez poznejšega in dodatnega razvijanja znanja jezikov lahko komunikacija oslabljena.
V Heliosu opažajo, zlasti pri mlajših kadrih, da »je njihovo znanje angleščine na dokaj visoki ravni, saj jezik uporabljajo tudi pri šolanju, k čemur zagotovo pripomorejo študentske izmenjave, študij v tujini in predavanja tujih predavateljev v Sloveniji. Na ta način se posamezniki, šole in fakultete dobro prilagajajo potrebam na trgu.«
Tudi v Swatycometu potrjujejo, da so osnovne in srednje šole že prepoznale potrebe po tujih jezikih, a, tako Merkan, fakultetnih vsebin v angleškem jeziku ni nikoli dovolj. Zavedati se moramo, da ima Slovenija izvozno gospodarstvo in želi na trgih ponujati izdelke in storitve, temelječe na znanju.
V Boxmarku pa so kritični: »Opažamo, da se fakultete v svojih programih sploh ne odzivajo na potrebe gospodarstva, zato žal niti mi ne pričakujemo, da bomo dobili profesionalca oziroma strokovnjaka.«
Spet drugačne so izkušnje v banki UniCredit, saj ugotavljajo, da mlajše generacije poleg formalnega učenja tujih jezikov v šolah in fakultetah veliko znanja povzamejo iz dnevnega življenja in družbenih medijev.
Delavnice, tečaji, mednarodne izmenjave
Kako se v podjetjih lotevajo dodatnega spodbujanja ali neposrednega učenja tujih jezikov? V Swatycometu pojasnjujejo, da v skupini Weiler Abrasives Group zaposlenim ponujajo priložnosti, pri katerih je pogoj znanje tujega jezika, kar predstavlja še dodatno spodbudo.
V Riku imajo vsi sodelavci na voljo učenje katerega koli tujega jezika, ki ga potrebujejo, prav tako vsa možna izpopolnjevanja. Ker so izvozno podjetje, negujejo živ stik s tujimi jeziki že v vsakodnevni komunikaciji s svojimi partnerji, naročniki ali kolegi s predstavništev.
Iz Heliosa odgovarjajo: »V skupini imamo Helios akademijo, v okviru katere izvajamo različna izobraževanja in usposabljanja. Imamo več kot 50 internih predavateljev, sodelujemo pa tudi z zunanjimi izvajalci. Tako je tudi na področju jezikov. Že več let uspešno sodelujemo z dvema jezikovnima šolama in tako svojim sodelavcem omogočamo učenje tujega jezika v podjetju celo šolsko leto. Sodelavcem je tako lažje, da nimajo še dodatnih obveznosti zvečer, saj tečaje izvajamo pred službo ali po njej in so tako tudi bolj motivirani. Imamo homogene skupine, ki pridobivajo znanje poslovnega tujega jezika, za nekatere skupine pa je snov prilagojena tudi na tehnično izrazoslovje.«
Tudi v Boxmarku se odločajo za šolanje v lastni režiji in pojasnjujejo: »Organiziramo delavnice, ki jih financira delodajalec. Prav tako zaposlenim plačujemo literaturo in spletne tečaje tujega jezika.«
V banki UniCredit lahko zaposleni nadgrajujejo svoje znanje tujih jezikov med drugim pri mednarodnih izmenjavah in tako imenovanih on the job trainingih. »Veliko našega dnevnega komuniciranja poteka v angleškem jeziku zaradi sodelavcev, ki prihajajo iz različnih držav, v katerih je skupina UniCredit prisotna, prav tako imamo veliko mednarodnih projektov, ki zahtevajo koordinacijo med državami.«
