Čakajo nas velike spremembe

Odtis zdravstvene krize se bo zažiral v bilance podjetij preko težav, ki jih povzročajo ohromele dobavne verige, dražitve surovin, dvigi cen elektrike, pričakovan dvig cene dela oziroma na splošno inflacija. Za tista podjetja, ki v svoja poslovanja niso vgradila pričakovanih ali napovedanih sprememb, bo težko, je v intervjuju med drugim povedala Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo. Model trajnostnega poslovanja morajo zato družbe vgraditi čim prej, da bodo lahko odporne na gospodarsko in družbeno okolje v prihodnje, še pravi sogovornica, ki se tudi zavzema za uzakonitev ženskih kvot v državnih in javnih delniških družbah.

Deloitte je nedavno objavil svoje tretje poročilo o družbah iz zasebnega sektorja z naslovom Kriza kot katalizator sprememb in preobrazbe, ki kaže, da mnoga podjetja menijo, da bodo po pandemiji poslovala bolj odporno, in to kljub temu, da so bila v preteklem letu soočena s številnimi izzivi. Kako v Deloittu ocenjujete okrevanje po pandemiji, kje je prišlo do največjih sprememb?

Leto, ki se približuje koncu je nenavadno leto za celotno družbo in tako tudi za družbe, ki delujejo v zasebnem sektorju. V preteklih dveh letih oziroma letu in pol se je gospodarstvo soočilo s krizo možnosti poslovanja, ki jo je izzval zunanji dejavnik, Covid. In zunanji dejavnik je zahteval številne hitre spremembe in prilagoditve. Nikakor ne gre zanemariti hitrega odziva držav in vlad, ki so zagotovile podporo, in seveda finančnih injekcij, ki so jih bila podjetja deležna; s tem so se ohranila številna delovna mesta in tudi podjetja.

A vsaka vreča ima dno. In tisti, ki se niso prilagodili v izjemno težkem obdobju preteklega leta in pol, bodo čutili posledice v prihajajočih obdobjih. Posledice covid krize, ki še ni končana, se prelivajo v druge oblike krize v gospodarstvu, vidne bodo v naslednjih letih. Če potegnem črto kot revizorka: Covid kriza se v splošnem v bilancah podjetij konec preteklega leta še ni poznala. Odtis krize se bo zažiral v bilance preko težav, ki jih povzročajo ohromele dobavne verige, dražitve surovin, dvigi cen elektrike, pričakovan dvig cene dela oziroma na splošno inflacija.

Za tista podjetja, ki v svoja poslovanja niso vgradila pričakovanih ali napovedanih sprememb, bo težko. Študija, ki jo omenjate, je bila izvedena v zasebnem sektorju; analizirana podjetja so prepričana, da so sedaj bolj odporna in pripravljena na izzive v gospodarstvu in na družbo kot celoto. Rekla bi, da me ta študija navdaja z zmernim optimizmom. Zakaj zmernim? Čakajo nas velike spremembe, tako gospodarske, kot družbene.

In vpetost omenjenih prihajajočih sprememb v poslovanje danes je nujno, odpornost je obvezna, pa še tukaj bo verjetno potrebno nekaj sreče. Ponavadi našo »gospodarsko majhnost« vidimo kot slabost, a osebno menim, da je ravno ta naš mali zasebni sektor tokrat prednost. Dajmo ga prekvalificirati v prednost: majhnost pomeni fleksibilnost in zmožnost hitrejšega prilagajanja spremembam.

Katere so tiste lastnosti, ki so za organizacije podporni steber pri poslovanju, oblikovanju strategij in izgradnji odporne kulture, da lahko lažje kljubujejo motnjam poslovanja?

Vse se začne na vrhu in v »top down« pristopu, torej z vrha navzdol. Podporne funkcije so del korporacijskega okolja, vse od financ, HR,kontrolinga, notranje revizije, IT služb, tehnoloških in digitalnih rešitev, kibernetske varnosti …

Seveda se s spremembami razvijajo in pojavljajo novi podporni stebri. Eden najbolj pomembnih za prihodnost je zagotovo steber s fokusom na trajnostno poslovanje. Ta model morajo družbe vgraditi v poslovanja čim prej, da bodo lahko odporne na gospodarsko in družbeno okolje v prihodnje.

Zanimivo je, da je regulacija pogosto tista, ki spodbudi oblikovanje novih podpornih funkcij in teles v družbah. Sicer bi pričakovali, da se podporne funkcije oblikujejo skladno s potrebami. A v času velikih sprememb je to težko predvideti in pravočasno odreagirati tudi z izgradnjo podpornih funkcij. Največji izziv današnjega časa pa je zagotovo, kako upravljati s posebnimi znanji in veščinami, ki jih podporne funkcije zahtevajo. Spremembe so namreč velike, zgodijo se hitro, bazen strokovnjakov pa je relativno omejen, časa za samo učenje je malo. Zato je najpomembnejša kultura podjetja in »tone at the top«.

Ga. Žibret Kralj, slovensko pisarno Deloitta vodite že 5 let, zaradi česar imate dober uvid v razmere, klimo in delovne navade pred in po pandemiji. Kje ste se morali najbolj prilagoditi in kakšni so načrti za prihodnost?

Če bi pred tremi leti nekdo rekel, da se bo delovno okolje spremenilo in bomo čez pet, deset let delali hibridno, bi zamahnila z roko in odkorakala. Pandemija nas je bliskovito spremenila, brez možnosti prilagajanja iz danes na jutri. Pa je vse steklo in to precej dobro. Olajševalna okoliščina je, da smo se morali vsi, celotna družba, prilagoditi in ni bilo številnih deležnikov, ki bi jih bilo potrebno prepričati, da je na primer delo od doma izvedljivo. Vsi smo šli s tokom.

Pandemija je dejansko prinesla tudi kakšno dobro spremembo, odprla kakšne oči. V Deloittu smo kot svetovalci navajeni manj rigoroznega delovnega urnika in prostora, večje gibljivosti in prilagodljivosti. Vajeni smo dela na terenu in smo tako manj vezani na svojo delovno mizo, stol in lončnico. Pa vendar smo se odločili, da gremo v smer hibridnega dela, tudi po pandemiji. Torej v kombinacijo z delom od doma. Seveda se zavedamo, da nudi hibridni model dela številne priložnosti in ima številne pasti. Med slednjimi omenim samo izgubo pripadnosti k eni družbi, težje zakoreninjenje družbene kulture, izgubo učenja na delovnem mestu itd., a vseeno: priložnosti pretehtajo. Pričakovanja in vrednote zaposlenih se spreminjajo in vrednota uravnoteženega poslovnega in zasebnega življenja je zelo pomembna, vključitev manjšin, možnost združevanja dela z zasebnimi obveznostmi, če si na primer mlad starš … vse to so izjemno pomembne zadeve, ki jih lahko s hibridnim modelom dela lepo nagovorimo.

Družba Deloitte Slovenija skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije obdobno spremlja, kako se cilju spolne raznolikosti v državnih in javnih delniških družbah približujejo ali oddaljujejo z vsakim kadrovanjem v uprave ali nadzorne svete teh družb. Po zadnji analizi iz septembra je do sprememb prišlo v 20 družbah, pri čemer je šest družb še nazadovalo. Kako komentirate te rezultate?

Želela bi reči, da ne napredujemo, pa žal ne morem, ker nazadujemo. Žal nazadujemo kot družba na številnih področjih, ne le na področju spolne uravnoteženosti. Podatki govorijo sami po sebi in tako ni mnogo za dodati. Mehka pot, torej s spodbujanjem, razlaganjem in ozaveščanjem pomena in prednosti, ki jih prinaša vsaka uravnoteženost, tudi spolna, ni privedla, do željenega.

In tudi zato se nam dogajajo nazadovanja na družbenem področju. Menim, da danes skoraj ni več nikogar, ki ne bi razumel pomena ekipnega dela in rezultatov, ki jih prinaša mešano ekipno delo. In najboljši so tisti timi, ki so uravnoteženi, ki imajo nabor različnih kvalitet in sposobnosti, te pa so tudi po spolu različno razporejene.

Ali je po vaši oceni mehanizem ženskih kvot nujen in ali bi ga bilo treba tudi uzakoniti?

Da in da. Kot vidimo, se ne izkorišča potenciala celotnega človeškega bazena na najboljši možen način in tudi zaradi potrebe po najvišjem donosu, ki ga prinašajo diverzifikacije.

Slednje morajo biti ustrezno uravnotežene, zato je nujno, da se zadeve spremenijo. Ugotovili ste, da celo nazadujemo. In če torej mehka pot, ki sem jo opisala zgoraj, ne »funkcionira«, je uzakonjenje edina izbira. In tudi najhitrejša izbira.

Uspešna podjetja integrirajo vse vidike trajnostnega razvoja v poslovne procese, trajnostno naravnano poslovanje je manj tvegano. Kaj pa v Sloveniji, kakšne priložnosti lahko prinese trajnostna naravnanost?

Nuja po trajnostni naravnanosti je med nami tukaj in zdaj. In podobno kot pri ženskih kvotah, je tudi trajnost tista, ki se je kot družba lotevamo po mehki poti. Z ozaveščanjem, kazanjem podatkov, statistik. Žal pa tudi tukaj mehke poti ne funkcionirajo, vsaj ne dovolj hitro. Nekje sem prebrala, da se z našim planetom ne da pogajati. In res je, ukrepati je potrebno hitro in takoj, zato menim, da je regulatorno okolje tisto, ki nas bo na tem področju premaknilo učinkovito in hitro.

V gospodarstvu so že vidni premiki. Danes vsi govorijo o trajnosti, o trajnostnem poročanju, pripravljenosti na prihajajoče regulative. V gospodarstvu je pomemben finančni sektor, ki bo kot vzvod prisilil celoto preostalega gospodarstva, da se bo premaknilo v smeri trajnostnega spreminjanja, poslovanja, poročanja.

Nekatera podjetja v svojo organizacijsko strukturo umeščajo funkcijo vodje trajnostnega razvoja, ki usklajuje poslovni model podjetja z njegovo strategijo trajnostnega razvoja. Kako je s tem v vaši družbi?

Nekatera podjetja se poslužujejo zunanjih svetovalcev, ki jim pomagajo pri analizi stanja, vzpostavitvi ciljev, doseganju ciljev in zahtev regulative. In Deloitte ima na področju trajnostnega razvoja, področja ESG politik (okoljsko, družbeno in korporativno upravljanje) številne izkušnje. Baza projektov, ki so uspešno zaključeni in v teku, je izjemna. Je pa celotno področje ESG razvijajoče in se skoraj dnevno spreminja, razčiščuje in dopolnjuje. In v Deloittu smo ne le opazovalci sprememb, ampak mnoge tudi vodimo in gradimo, lokalno in globalno.

Kateri izzivi bodo po vaši oceni zaznamovali leto 2022?

Leto 2022 bo leto sprememb na celotnem družbenem področju, in s tem mislim na svet, ne le Slovenijo. Opazujemo lahko svet, ki se politično pomika proti avtokraciji, kar je zastrašujoče. Odmik od že sprejetih in doseženih liberalnih družbenih norm in svoboščin je izjemno prisoten in ni vzpodbuden. Politika je snela rokavice in določeni pomembni akterji politične sfere, ki jih dojemamo kot stebre stabilnosti, se umikajo iz političnega horizonta.

Tudi družba je snela rokavice, vsaj na področju komuniciranja. Nivo človeške kulture je padel. Razgradnja družbe se dogaja hitreje tudi zaradi pandemije. Socialni mediji in globalizacija so naredili veliko dobrega in tudi veliko slabega. In po pandemiji se bo vse to zlilo na enem mestu in v eni relativno kratki časovni premici. Veliko dela bo potrebno vložiti, da se vlak, ki drvi v nepravo smer, obrne. In želim si in upam, da bomo vlak v letu 2022 obrnili v drugo, bolj pravo smer.